OZ 2009/4

142 ORGANIZACIJA ZNANJA 2009, LETN. 14, ZV. 4 • gradivo, nastalo v digitalni obliki (znanstveni elaborati, zbirke podatkov, disertacije, arhivi). Ne le pri največjih digitalnih zbirkah Evropi, kakršna je Europeana, ampak tudi pri digitalnih zbirkah manjšega obsega je opazen trend združevanja. Primer za to je Gallica, OAIster in tudi naš WorldCat. Ne morem skleniti obravnave spreminjajočega se konteksta za katalogizacijo in metapodatke, ne da bi omenila nove vire metapodatkov. V knjižnicah, tradicionalnih servisih za abstrahiranje in indeksiranje ter v verigah za dobavo publikacij nastajajo metapodatki po službeni poti. Pojavlja pa se vedno več metapodatkov, ki jih generirajo avtorji ali uporabniki in so upoštevanja vredni. Predvsem pa se množijo metapodatki, pridobljeni s podatkovnim rudarjenjem iz obsežnih agregatov, kot je WorldCat. Rezultat podatkovnega rudarjenja je tudi WorldCat Identities (http://orlabs.oclc.org/identites/lccn-n85-277570) . Gre za posebno rabo in predelavo bibliografskih in normativnih podatkov za potrebe končnih uporabnikov. Na podoben način bomo lahko iz Facebooka ali MySpacea črpali podatke o pomembnih ljudeh, ki so že umrli. V tem smislu bo koristen Virtual International Authority File (VIAF), ki smo ga implementirali pri OCLC (http://viaf.org ). Nacionalni inštitut za zdravje je namenil 12 milijonov dolarjev za razvoj VIVOWeb, poklicne socialne mreže, podobne Facebooku, ki bo omogočila znanstvenikom lažje preiskovanje biomedicinskih raziskav in iskanje sodelavcev. Nizozemska ima podoben sistem zasnovan na identifikacijski šifri raziskovalcev, ki pokaže njihovo delovanje in dosežene rezultate. Seveda mi ni treba razlagati, da COBISS realizira enako iniciativo v tej regiji. UPRAVLJANJE DISTRIBUIRANE NARAVE KREIRANJA METAPODATKOV IN NJIHOVE IZMENJAVE Še nekaj besed o potencialu kolaborativnega upravljanja vse bolj distribuirane narave kreiranja metapodatkov in izmenjave med knjižnicami in drugimi partnerji. Raznolikost in kompleksnost se je še povečala, vendar pa jo je mogoče obvladati. Čeprav ni enega samega zanesljivega modela, je ob kolektivni volji možna uspešna koordinacija, kooperacija ter interoperabilnost na celi fronti odprtih, neusklajenih sistemov, temelječih na določenih standardih. Naše metapodatke moramo vgraditi v različne agregate na globalni in skupinski ravni na način, da bodo delovali enovito in pritegovali pozornost ter spodbujali večjo uporabo naših lokalnih zbirk. Slika 2: Upravljanje distribuiranih metapodatkov Sistem CBS združuje bibliografske podatke in holdinge v vzajemni katalog in servis za dostavo virov. Uporabljajo ga avstralske knjižnice. Avstralski vzajemni katalog se s protokolom SRU sihronizira z WorldCat v manj kot petih sekundah. OCLC izrablja potencial standarda RDA za zlaganje številnih zbirk in tipov metapodatkov, ki morajo kot agregat delovati usklajeno S pomočjo CDF (Comon Data Format) dosegamo normalizacijo vnosov v formatu MARC in drugih formatih. CDF nam tudi pomaga ponovno konvertirati podatke v raznovrstne izdelke. VSEPRISOTNOST KNJIŽNIC Sklenila bom predavanje z vrnitvijo na začetek – k potrebi, da so knjižnične zbirke in servisi vidni in razpoložljivi tam, kjer se nahaja uporabnik, to pa so spletna mesta in različni agregati. Toda knjižnica vseeno ostaja pomembna tudi kot fizični prostor. Pisce, bralce in knjižnice bomo uspeli združiti, če: • lokalni katalog povežemo z verigo servisov, • infrastruktura omogoča globalno, nacionalno, regionalno in lokalno odkrivanje in dostavo informacij med odprtimi sistemi, • imamo kritično maso digitaliziranih publikacij, specialnih zbirk in digitalno nastalega gradiva, dostopnega online, • je mnogo vstopnih točk na spletu, ki vodijo do številnih vrst informacijskih objektov, • povežemo uporabnika na mestu, kjer najde metapodatek, s knjižničnimi kolekcijami vseh vrst. Iz tega je razvidno, da smo s povezavo servisov COBISS in WorldCat na najboljši poti. Knjižnica, ki deluje izolirano ali v majhni skupni, ne more več zadovoljiti pričakovanj sodobnega uporabnika. Potrebno je najširše sodelovanje, kakršnega knjižnice in knjižničarji nikakor še nismo dosegli. Nobena knjižnica pa ne bo preživela kot otok, pa naj je še tako velika. (Po magnetogramu predavanja iz angleščine prevedel in priredil Franci Pivec.)