OZ 2009/4

146 ORGANIZACIJA ZNANJA 2009, LETN. 14, ZV. 4 Pred dnevi smo obiskali NUK-ov sef, kamor se pride z ogromnim šopom ključev in z vpisovanjem zapletenih kod. Od kataložnega listka do vira v tem sefu vodijo številne zapletene procedure. Knjižnični online katalog (OPAC) tega še nič ne poenostavlja. Če pa bi dragoceno zbirko hranili v "virtualnem sefu", bi se stvari hitro spremenile, a potrebovali bi iskalni vmesnik in spletni iskalni servis. Gre za preprosto vizijo: z ene vstopne točke naj bodo dostopne vse vsebine in servisi, ki jih knjižnica ponuja. To je enostavno reči, težko pa narediti. Rekel sem, da je treba spremljati in proučevati, kar na področju vmesnikov delajo komercialni ponudniki, npr. Google. To je pot modernizacije vmesnikov, za katere je značilno: • enovit iskalni obrazec, • orodja za izpopolnitev zahtevka: "Ste mislili …" ipd., • razvrstitev zadetkov po relevantnosti, • fasetna navigacija, • izboljšani vizualni prikazovalniki, • priporočilni servis. Zavzemam se za to, da bi začeli govoriti o iskalnem sloju (angl. discovery layer ) namesto o online katalogu. Če so za online katalog značilne vmesniške konvencije iz zgodnejših obdobij spleta ter nepreklicna odvisnost od vsebinskih domen knjižničnega informacijskega sistema, so pri iskalnem sloju prevladujoči sodobni vmesniški elementi ter izraba širšega spektra sestavin knjižničnih zbirk. Vseprisotnost socialnih mrež se mora kazati tudi v delovanju knjižnic in lahko napovemo uveljavljanje pristopa, ki bi mu lahko rekli socialno iskanje. Gre za upoštevanje uporabniškega razvrščanja pomembnosti virov ter njihovega ocenjevanja vsebin. Vključiti bo treba interakcije socialnega mreženja bralcev pri identifikaciji zanimivega gradiva (BiblioCommons). Uporabljajo se že servisi, ki priporočajo strokovne vsebine. Temeljijo na podatkih o vzpostavljanju povezav (ExLibris bX servis). Lahko si pogledamo vrsto uspešnih iskalnih vmesnikov: • AquaBrowser je eden starejših iskalnih vmesnikov, ki so ga razvili pri Medialab Solutions na Nizozemskem, sedaj pa je njegov lastnik R. R. Bowker v skupini Chemical Information Group. Uporablja besedni ob- lak, fasetno navigacijo in razvrščanje rezultatov po relevantnosti. • VuFind spada k vse številnejšim vmesnikom iz odpr- tokodne arene, saj temelji na iskalnih orodjih Apache Solr, uporabljajo pa ga v Nacionalni knjižnici Avs- tralije, v konzorciju CARLI in drugod. • Blacklight je tudi odprtokodni vmesnik, ki ga upora- bljajo na mnogih univerzah (Stanford, Virginia) • eXtensible Catalog je nastal s podporo Mellon Foun- dation in je osredotočen na metapodatke. • Obstaja še vrsta posnemanja vrednih vmesniških proizvodov, kot so Primo (ExLibris), Encore (Innova- tive Interfaces), LS2PAC (The Library Corporation), SOPAC itd. ZNA^ILNOSTI VMESNIKOV NASLEDNJE GENERACIJE Začetni proizvodi, ki smo jih navedli, so osredotočeni na tehnološke vidike in predstavljajo pretežno lokalno nameščeno programsko opremo. Smo pa že priče naslednji fazi razvoja vmesnikov, ki bodo osredotočeni na vnaprej nastavljene indekse (angl. pre-populated indexes ) za spletno iskanje, kamor lahko štejemo Summon (Serials Solutions), WorldCat Local (OCLC), EBSCO Discovery Service (EBSCO), Primo Central. Onkraj lokalnih iskalnih vmesnikov vodijo vnaprej nastavljeni indeksi, spletna razsežnost ter naraščajoče indeksiranje polnih besedil. Vnaprej nastavljeni iskalni servisi žanjejo lokalne vsebine v knjižničnih informacijskih sistemih, institucionalnih repozitorijih, digitalnih zbirkah itd. Vključujejo tudi indekse knjižničnih vsebin, ki jih zagotavljajo dobavitelji e- časopisov, podatkovnih baz, e-knjig. Spletno iskanje zajema indeksiranje polnih informacijskih korpusov, ki so globalno dosegljivi. Google je zainteresiran za prav vsako informacijo na svetu. Proizvodi iskalnega sloja za knjižnice morajo zajeti vse vsebine, ki jih knjižnica zbira: tiske, na daljavo dostopne elektronske vsebine (e-časopise, e-knjige, podatkovne baze, licenciran in odprt dostop), lokalne digitalne in tiskane specialne zbirke. Seči morajo v celotno vsebinsko telo, razpoložljivo v knjižnični zbirki. Globinsko indeksiranje pomeni vstop v dobo postmetapodatkov in uporabo že znanih orodij, kot je Google Library Print in podobna, ki zelo razširjajo možnosti preiskovanja polnih vsebin. Komercialni ponudniki že tržijo "preiskovanje znotraj knjig" in preiskovanje polnih besedil v velikih knjižnih zbirkah. Vse to globoko preiskovanje prinaša velike količine izredno kakovostnih metapodatkov. Primer takega vmesnika je Summon, ki ga ponuja Serials Solutions. Konsolidiran indeks žanje po ProQuest, Gale, Thompson Reuters (Web of Science), LexisNexis itd., kjer je nepredstavljivih 500.000.000 člankov na voljo za preiskovanje polnih besedil in analizo citiranja. Podobne servise razvijata ExLibris in EBSCO. Tudi OCLC ima svoj novi iskalni servis WorldCat Local, v katerem je povezal WorldCat in ArticleFirst s 30 milijoni člankov. Pri tem združuje svoje razvojne projekte tudi z EBSCO-m.