OZ 2009/4

M T 147 ORGANIZACIJA ZNANJA 2009, LETN. 14, ZV. 4 ZA SKLEP Nikoli ni pametno gledati na knjižnično avtomatizacijo kot na izoliran problem. Tudi danes je treba upoštevati številne medsebojne odvisnosti. Ko govorimo o sodobnem modelu polnjenja iskalnih sistemov, smo popolnoma zgrešili, če ne zajamemo vsaj tistih repozitorijev, ki jih ponujajo knjižnični informacijski sistemi, zbirke e-časopisov in zbirke digitalnih objektov. Jasno je, da bo treba zaradi nujne konsolidacije teh repozitorijev spremeniti tudi upravljanje z viri. Moje prepričanje je, da smo na pragu izredno zanimivega obdobja v razvoju knjižničarstva, polnega izzivov. Priče smo tekmovanju kar nekaj modelov knjižnične avtomatizacije: • tradicionalnih lastniških komercialnih knjižničnih informacijskih sistemov (Millennium, Symphony, Polaris), • tradicionalnih odprtokodnih knjižničnih informacijskih sistemov (Evergreen, Koha), • čistih krovnih okvirov za avtomatizacijo: SOA- servisno usmerjene arhitekture (ExLibris URM, OLE Project), • sistemi avtomatizacije, zasnovani na oblaku (WorldCat Local). Prihajamo v novo fazo avtomatizacije knjižnic, ko bo dovolj izbrati eno od možnosti, ki jih predstavljajo sicer zelo podobni proizvodi. Treba se bo znajti med konceptualno zelo različnimi opcijami. Ponudniki pa se bodo morali izkazati predvsem s svojo inovativnostjo. (Po magnetogramu predavanja iz angleščine prevedel Franci Pivec.)