OZ 2009/4

160 ORGANIZACIJA ZNANJA 2009, LETN. 14, ZV. 4 BIBLIOTEKARSKA IN INFORMACIJSKA DEJAVNOST, ZNANOST, PODRO^JE, [TUDIJ Pojem bibliotekarska in informacijska znanost – BIZ (Library and information Science – LIS) razumemo kot ukvarjanje z zapisanimi informacijami in znanjem ter s storitvami in tehnologijami, ki omogočajo njihovo uporabo in upravljanje z njimi. Da bi ga lažje razmejili od drugih sorodnih dejavnosti ali področij in s tem razmejili tudi znanost od študija ter opredelili znanje in usposobljenosti za opravljanje te dejavnosti, ga povezujemo v prvi vrsti z informacijskimi viri, zagotavljanjem teh virov, obdelavo, dostopom, upravljanjem ter vedno pogosteje tudi z usposabljanjem ljudi za njihovo uporabo. Izraz informacijski viri nam nadomešča starejše izraze knjižnični fond ali gradivo, saj so današnje knjižnične zbirke grajene tako, da vsebujejo tako informacijske vire v tiskani obliki, čigar lastnik je knjižnica, kot tiste v elektronski ali digitalni obliki, do katerih knjižnica omogoča dostop. Informacijski viri tudi ni popoln izraz, saj z njim mogoče preveč poudarjamo izraz informacija, ki ima, kot dobro vemo, nešteto pomenov, a vendar je dovolj dober približek, s katerim lahko zajamemo tako specializirane znanstvene revije, kot tudi leposlovne knjige, če smemo to dvoje postaviti kot dva ekstrema. Sam izraz BIZ je tako tudi neke vrste dvoživka, saj je dejavnost v osnovi informacijska dejavnost, ki pa s svojimi storitvami posega tudi na druga področja, predvsem na kulturno in izobraževalno področje. Danes ima izraz informacijska dejavnost in znanost oz. v slovenščini informatika tako kot izraz informacija veliko pomenov in zato je še toliko bolj pomembno, da vemo, o kakšni informacijski dejavnosti bo tu govora. Torej še enkrat: govorimo o področju, ki se ukvarja z informacijskimi viri. Kje se strokovnjaki za ta področja izobražujejo? Praviloma njihovo izobraževanje poteka na spremenjenih nekdanjih bibliotekarskih programih oz. knjižničarskih šolah in ta sprememba se je začela že pred več kot 20 leti. V marsičem je tudi že končana, četudi je odprla nekaj novih dilem in s tem tudi nekaj novih izzivov, o katerih govorimo v tem besedilu. Besedilo je zasnovano kot pregledni članek, ki vsebuje tudi nekaj izkušenj iz prakse. Letos smo prvič v zgodovini Oddelka za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo na Filozofski fakulteti (BINK) s pomočjo Inštituta za informacijske znanosti (IZUM) odprli tudi podiplomski študij za udeležence iz držav COBISS.Net , kar predstavlja še dodaten izziv in motiv za pisanje tega besedila. Premik v informacijsko dobo in spreminjanje knjižnične dejavnosti v knjižnično-informacijsko dejavnost je zahteval spremembe. Združil je tradicionalno bibliotekarsko izobraževanje z novimi informacijskimi vsebinami in tako sledil zahtevam po ustrezno izobraženih strokovnjakih, ki bi bili kos novim zahtevam. Tako kot se je spreminjalo izobraževanje, se je tudi znanost (BIZ), na kateri sloni izobraževanje. Te spremembe so bile podobne po vsem svetu, kar je še posebej zanimivo, saj je šlo za področje, ki se je pred tem zelo razlikovalo glede na zahteve po izobrazbi za sam vstop v profesijo in glede na vsebine izobraževalnih programov. Nikjer niso bile te razlike tako velike, kot v sami Evropi, in bolonjska reforma je nastala ravno zaradi ogromnih razlik v visokošolskem izobraževanju. Po eni strani so obstajale velike razlike v samih izobraževalnih programih med nekaterimi evropskimi državami (delno tudi v Sloveniji), iz različnih kulturno-zgodovinskih vzrokov pa niso bile razčiščene niti osnovne dileme okoli tega, ali sploh gre za posebno profesijo in ali je izobraževanje zanjo sploh potrebno. IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE Profesija se opredeli takrat, ko uspešno nadzira tako izobraževanje kot usposabljanje. Naloga izobraževalnih ustanov in študijskih programov je, da izobražujejo, naloga ustanov, ki diplomante zaposlujejo, pa je njihovo usposabljanje. Oboje povezuje profesija. Avstralska strokovnjakinja Hallam (2007) opozarja, da ima koncept profesije veliko značilnosti, ki so na prvi pogled skrite. Toda kljub temu usmerjajo družbeni pomen, področja in dejavnosti, avtonomijo njenih pripadnikov in etični kodeks. Vse to je pomembno, ker vpliva na nekatere bistvene značilnosti profesije in s tem tudi na izobraževanje zanjo. Te značilnosti so: • Obstoj nabora teoretičnega znanja, ki služi kot osnova za profesionalno praktično delo. • Potreba po ekstenzivnem izobraževanju in usposabljanju. • Obstoj profesionalnih združenj. • Razvoj specifičnih standardov za profesionalno usposobljenost, ki je nujna za vstop v profesijo. Pred dobrimi desetimi leti je uvodničar na posvetovanju slovenskega profesionalnega združenja ZBDS zastavil pomembno vprašanje o tem, ali smo pripravljeni, da delujemo kot profesija (Svetlik, 1999). Žal na to vprašanje še do danes nismo dali jasnega odgovora. Seveda tu ne gre samo za Slovenijo. Nekateri svetovno znani avtorji opredeljujejo prav odnos med izobraževanjem in usposabljanjem kot osnovni izziv