OZ 2009/4

M T 167 ORGANIZACIJA ZNANJA 2009, LETN. 14, ZV. 4 Praksa {tudentov Delovna praksa pomeni študentom strukturirano izkušnjo pri učenju in razvijanju spretnosti in znanja. Študentom omogoča: • pridobivanje izkušenj v pravem delovnem okolju, • testiranje pridobljenega znanja in spretnosti, • razvijanje novih usposobljenosti, • ustvarjanje predstave o možnostih za zaposlitev, • vzpostavitev prvih profesionalnih kontaktov. Ustanovam omogoča: • začasno pomoč, • potencialne sodelavce, • nove ideje. Praksa je proces učenja na osnovi študentovega samostojnega iskanja in razmišljanja o delovnih procesih. Študent lahko kritično in reflektirano gleda na znanje in izkušnje, pridobljene v šolskem okolju in le-te primerja in oplemeniti s praktičnimi izkušnjami. Prav tako v svoje praktično delo vnaša spoznanja, pridobljena med dotedanjim študijem. Študenta spremljata dva mentorja: strokovnjak iz prakse in profesor. Odnos med njimi je bistven za uspeh. Toda praksa ni samo poglabljanje teoretičnega znanja v praksi, ampak tudi preverjanje teorije. Obenem pa je pomembna tudi za proces socializacije v profesijo in bistvena za uspešno kariero posameznika. Za uspešnega strokovnjaka na področju BIZ je nujno, da povezuje teoretična izhodišča in praktične izkušnje. BIZ je danes že tako razvito področje, da so njegove osnove in izhodišča teoretično zahtevna, zasnovana na raziskovanju. Obenem pa se zelo hitro spreminja zaradi tega, ker se samo področje, storitve in zahtevano znanje in usposobljenosti hitro spreminjajo. Veliko teh osnov študija ostane študentom nerazumljivih, dokler jih ne povežejo z delovnimi izkušnjami in jih na neki način prevedejo v razumljivejše obrazce in oprijemljive koncepte. Zato praktično usposabljanje vedno poteka pod nadzorom dveh mentorjev, visokošolskega učitelja in izkušenega praktika, v izbranih in preverjenih ustanovah in z jasno določenimi nalogami in cilji. Vedno pa mora vključevati še organiziran odziv in lastno evalvacijo, vrednotenje (Espelt, Juznic in van der Molden, 2005). Praksa lahko ima različne oblike, saj jo prilagajamo tako potrebam kot možnostim. Zanimiv je model sodelovanja s skupnostjo (Community engagement model – CEM). Seveda gre v osnovi pri tem modelu za praktično delo študentov. Študentje so v okviru dveh predmetov (Izgradnja knjižničnih zbirk in Vodenje knjižnic) sodelovali s skupnostjo, ki so jo sami izbrali, pri izgradnji knjižnične zbirke, namenjene določenim uporabnikom v tej skupnosti (Mehra in Robinson, 2009). Na osnovi konkretnega primera so ugotavljali, koliko so s takšnim praktičnim delom pridobili študentje, visokošolski učitelji in seveda udeleženci projekta iz prakse. Rezultati so pokazali, da so pridobili vsi: študentje s tem, da so izgradnjo knjižnične zbirke spoznali v konkretni situaciji, njihovi sodelavci v praksi pa so izboljšali kakovost svojega dela zaradi aktivnega angažiranja študentov pri konkretnem delu in zaradi njihovega znanja. V ustanovi, ki izobražuje bodoče profesionalne strokovnjake, učenje v konkretnem lokalnem okolju postavlja študente pred različne izzive. Prav takšni izzivi na področju BIZ naredijo delo stimulativno in koristno. Ker gre za področje dela z različnimi storitvami, je pridobivanje znanja o tem, kako te storitve koristijo skupnosti, pomemben del izobraževanja bodočih strokovnjakov. Delovna praksa je zato odlična priložnost za vse: za študente, da še bolje razvijejo svojo profesionalno usposobljenost, za izobraževalno ustanovo, da preveri primernost svojega študijskega programa, in za mentorje, da ostanejo v stiku s teoretičnim razvojem področja in dejavnosti. Pomembno je ovrednotenje uspešnosti prakse, ki je rezultat sodelovanja med študentom, ki prakso opravlja, in njegovim študijskim mentorjem. Po modelu, sicer preverjenem v visokošolskih knjižnicah (Kelsey in Ramaswamy, 2005), mentor razloži vse stopnje oz. faze (planiranje, usposabljanje, mentorstvo in evalvacija) in od študenta pričakuje zavedanje, zanimanje, načrtovanje in sodelovanje. Prav tako skupaj mentor in študent spremljata napredek študenta v povezavi z njegovim pridobivanjem novega znanja in usposobljenosti preko praktičnega usposabljanja. Tudi v Sloveniji smo se lotili raziskovanja uspešnosti izvajanja prakse med študijem BIZ. Raziskava je usmerjena k iskanju učinkovitih oblik izvajanja delovne prakse, pri čemer se je naslanjala na strokovna mnenja praktikov – potencialnih zaposlovalcev. Raziskava je izpeljana z uporabo polstrukturiranega intervjuja, ki je primeren pri raziskavah stališč strokovne ali poslovne javnosti, saj je možno čas in kraj intervjuvanja prilagoditi sodelujočim. V raziskavo so bili vključeni strokovnjaki iz specialnih in visokošolskih knjižnic. Za intervjuvance smo izbrali strokovnjake, ki že sodelujejo pri izvajanju delovne prakse ter potencialne ponudnike delovnih praks. Knjižnice smo izbirali tako, da smo zajeli vse tipe specialnih in visokošolskih knjižnic ter vključili tako velike knjižnice kot tudi specialne knjižnice z enim knjižničarjem, t. i. KEK (Hacin-Ludvik, Božič in Južnič, 2008).