OZ 2009/4

M T 169 ORGANIZACIJA ZNANJA 2009, LETN. 14, ZV. 4 branje rezultatov raziskovalnega dela, očitno ni tako pogosto, kot bi si mislili (Haddow in Klobas, 2004). Sicer raziskovalke opozarjajo, da tudi teoretiki slabo spremljajo objave praktikov, kar je še dodatna težava pri sodelovanju in medsebojnem razumevanju. Znana in odmevna raziskava v Severni Ameriki med 1444 člani profesionalnih združenj s področja BIZ (ALA, SLA, MLA, ASIST) je pokazala, da kar nekaj praktikov meni, da niso ustrezno pripravljeni za raziskovalno delo. Zanimivo, da je sicer večina članov (dve tretjini) menila, da jih je šolanje na področju BIZ dobro pripravilo za pasivno raziskovanje, a manjšina (tretjina), da so dobro pripravljeni tudi za aktivno raziskovanje (Powell idr., 2002). Zaradi tega zasledimo v zadnjem času kar nekaj kritik izobraževalnih programov v Severni Ameriki, da so to področje zanemarili. Znanja za raziskovalno delo torej ne da že sam študij, kar je spet okrepilo kritike sedanjih študijskih programov BIZ in zahteve po obveznih raziskovalnih vsebinah v njih. Samo polovica izobraževalnih programov s področja BIZ na dodiplomskem nivoju zahteva to znanje kot obvezno za uspešen zaključek študija, kar je nenavadno v primerjavi z drugimi primerljivimi profesijami. Zato so vse pogostejše zahteve, da mora akreditacija s strani ALA to tudi zahtevati. Kritiki menijo, da je prav danes – ko se narava profesije spreminja, ko se spreminjajo formalni nazivi izobraževalnih ustanov, zahtevana vsebina in znanje na delovnih mestih – raziskovalna usposobljenost pomemben del znanja in usposobljenosti, ki jih diplomanti morajo imeti. (Park 2003). Posebej pomembna je vključitev profesionalnih združenj v prizadevanja za večjo vključitev praktikov v raziskovanje, tako pasivno kot aktivno. Ameriško združenje medicinskih knjižnic (Medical library association – MLA) je npr. v svoji politiki nedvomno zapisalo, da imajo njeni člani profesionalno in moralno dolžnost, da raziskujejo in uporabljajo raziskovalne rezultate v svoji praktični dejavnosti. Še več, pripravljeni so sodelovati z izobraževalnimi programi, ki so akreditirani za izobraževanje bodočih strokovnjakov, da bi zagotovili, da so le-ti ustrezno usposobljeni za raziskovalno delo, ko študij zaključijo. Namreč: samo če imajo dobro osnovo, lahko kot praktiki tudi uspešno raziskujejo in uporabljajo raziskovalne rezultate pri svojem delu. Ker niso v vseh programih BIZ predmeti, ki posredujejo te vrste znanja, obvezni, svetujejo študentom, ki mislijo nadaljevati svojo kariero v knjižnicah s področja zdravstva in medicine, da takšne predmete zagotovo izberejo in si te usposobljenosti pridobijo (McKnight in Hagy, 2009). ZAKLJU^KI Knjižnice nadaljujejo s svojim poslanstvom in ne izumirajo. Zahtevajo izobražene strokovnjake, ki bodo lahko kakovostno izvajali storitve. Strokovnjaki iz prakse in tisti, ki jih izobražujejo, morajo sodelovati pri odgovorih na nove izzive. Prikazali smo nekaj teh izzivov in nekatere oblike možnega sodelovanja. Bistveno je, da sprejmemo usmeritev, da sta izobraževanje in praksa obvezna dejavnika pri razvoju področja in dejavnosti. Seveda pa moramo tudi tu več vedeti o pričakovanjih praktikov (zaposlovalcev) na vseh področjih. V Veliki Britaniji so s polstrukturiranimi intervjuji med poznavalci trga delovne sile in posredovalci zaposlovanja na področju upravljanja knjižnic in informacij (Stephens in Hamblin, 2006) dobili zanimive odzive. Med drugim tudi to, da zaposlovalci ne mislijo, da je tradicionalno knjižničarsko znanje danes nekoristno, le da ga je treba drugače oblikovati. Profesija ima več obrazov in zato ni zasnovana samo na izobraževalnih programih. Oblikujejo jo tudi izkušnje praktikov. Pri tem imajo profesionalne organizacije in vodilne ustanove na področju pomembno vlogo. Verjetno so prav strokovna posvetovanja, kongresi in simpoziji tisti, kjer se te povezave lahko dolgoročno stkejo, oblikujejo in vzdržujejo. V manjših državah, kot je Slovenija, bi moralo biti takšno povezovanje še lažje kot drugje, vsaj v teoriji. Del informacijskih strokovnjakov se bo zaposloval tudi v drugih ustanovah, ne samo v knjižnicah. To je prednost in zato je treba izobraževalne programe temu prilagajati. Seveda pa to ne pomeni, da s tem pozabimo na "korenine". Opombe 1 http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200598&stevilka=4298 2 http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200187&stevilka=4446 3 http://narodne-novine.nn.hr/clanci/sluzbeni/267274.html 4 http://www.ala.org/ala/educationcareers/education/ accreditedprograms/standards/standards_2008.pdf 5 http://www.bologna-bergen2005.no/Docs/00-Main_doc/ 990719BOLOGNA_DECLARATION.PDF 6 Kohorta je vojaška enota pri starih Rimljanih, predstavlja deseti del legije (op. lekt.).