OZ 2009/4

172 ORGANIZACIJA ZNANJA 2009, LETN. 14, ZV. 4 Izvleček Nova paradigma objavljanja in spremenjena pričakovanja uporabnikov silita knjižničarsko stroko v razvoj novih servisov. Krčenje proračunov sili knjižnice v racionalizacijo dela na vseh področjih, tudi na področju katalogizacije. Vse večja kompleksnost bibliografskih sistemov pa narekuje spremembe delovnih postopkov katalogizacije. V Sloveniji obstaja še dodaten problem velike razpršenosti katalogizacijskega dela. V letu 2008 je 638 katalogizatorjev kreiralo 173.049 originalnih zapisov, kar pomeni v povprečju le 271 kreiranih zapisov na katalogizatorja. Izjemno velika razpršenost katalogizacijskega dela se kaže tudi v kakovosti vzajemne baze podatkov COBIB.SI. Redaktorji NUK-a in IZUM-a so v letu 2009 pri preverjanju 50 naključno izbranih zapisov ugotovili, da je bilo le 6 zapisov ustrezne kakovosti, v 17 zapisih so bile manjše napake in kar 27 zapisov je vsebovalo velike napake. Ključne besede sistem vzajemne katalogizacije COBISS, zagotavljanje kakovosti bibliografskih baz podatkov; dovoljenje (licenca) za vzajemno katalogizacijo Abstract New publication paradigm and changed users’ expectations compel library profession to develop new services. The trend of cutting down libraries’ budgets only further compels libraries to rationalise their work in all areas, also in cataloguing. Ever-growing complexity of bibliographic systems dictates cataloguing procedures to be changed. In Slovenia, a significant dispersion of cataloguing causes additional problem. In 2008, 638 cataloguers created 173,049 original records, meaning that the average number of records created by a cataloguer was 271. The extreme dispersion no doubt reflects in the quality of the COBIB.SI shared database. Fifty randomly selected records verified by NUK and IZUM in 2009 showed that only six records were of appropriate quality, 17 of them contained minor mistakes and as many as 27 contained major mistakes. Keywords COBISS shared cataloguing system; quality assurance of bibliographic databases; shared cataloguing permit UVOD Zgodovina razvoja bibliografske kontrole sega daleč nazaj. Za prva nacionalna katalogizacijska pravila veljajo navodila francoske vlade za postopek z zaplenjenimi knjigami iz leta 1791 (Horvat, 1995). Pomembni mejniki v razvoju bibliografske kontrole so bili uveljavitev Pariških načel (IFLA, 1961), iznajdba formata MARC za izmenjavo bibliografskih podatkov v strojno čitljivi obliki leta 1965 (Avram, 2003), ustanovitev prvega bibliografskega servisa za podporo vzajemni katalogizaciji leta 1967 (Kilgour, 1968) in serija KAKO RACIONALIZIRATI KATALOGIZACIJO IN IZBOLJ[ATI FUNKCIONALNOST SISTEMA COBISS Marta Seljak Institut informacijskih znanosti Maribor Kontakni naslov: marta.seljak @ izum.si mednarodnih standardov za bibliografski opis za različne vrste gradiva, začenši s standardom za opis monografskih publikacij ISBD(M) (IFLA, 1974). Pojav interneta je prinesel revolucionarne spremembe na področju objavljanja, kar je bistveno spremenilo pričakovanja uporabnikov. Ob tem so vse pogosteje izražene tudi zahteve po zniževanju stroškov v knjižnicah, vključno s stroški katalogizacije. Število objav na internetu je tolikšno, da s klasičnimi postopki katalogizacije njihov opis in sistematizacija nista več možna. V postopke organizacije znanja na spletu se