OZ 2009/4

174 ORGANIZACIJA ZNANJA 2009, LETN. 14, ZV. 4 ki ponuja kakovostne bibliografske informacije in je povezljiv z drugimi sistemi, pa je treba upoštevati še vrsto drugih načel, standardov, modelov in pravil. Bibliografski sistemi in vzajemni katalogi postajajo vedno bolj kompleksni, ko pa gre za sistem na nacionalni, regionalni ali mednarodni ravni, je zahtevnost še toliko večja. Kljub vse večji kompleksnosti se vloga bibliografskih servisov in vzajemnih katalogov krepi. V konkurenčni tekmi s številnimi ponudniki informacijskih storitev morajo knjižnice in knjižničarji doseči večjo učinkovitost in prepoznavnost. Spletne tehnologije kot nalašč omogočajo, da postanejo vzajemni katalogi za knjižnice izredno zmogljiva rešitev ali "web-scale", kot to imenuje Chris Anderson (Goldner, 2009). RAZVOJNE AKTIVNOSTI V OKVIRU SISTEMA COBISS Leta 1987 vzpostavljen sistem vzajemne katalogizacije COBISS (IZUM, 2008) deluje v petih državah (Slovenija, Bosna in Hercegovina, Makedonija, Srbija, Črna gora) od šestih držav, ki so nastale na področju nekdanje Jugoslavije. V Bolgariji potekajo pripravljalne aktivnosti za njegovo uvedbo. Primarno odgovornost za katalogizacijska pravila v okviru sistema COBISS imajo nacionalne knjižnice, medtem ko je za formate COMARC in programske rešitve odgovoren IZUM. Odgovornost za izobraževanje knjižničarjev in kakovost vzajemne baze podatkov COBIB.SI si v Sloveniji delita NUK in IZUM, medtem ko je v drugih državah to pretežno odgovornost nacionalnih knjižnic. Na področju razvoja in vzdrževanja bibliografskega sistema teče več projektov, razvojnih nalog in drugih aktivnosti. Med obsežnejšimi nalogami, ki so bile zaključene v minulem letu, so: • Objava e-priročnikov za formate COMARC in priročnika za programsko opremo COBISS2/Katalogizacija na portalu Izobraževanje (IZUM, 2009c). • Priprava in izvedba novega tečaja Uporaba programske opreme COBISS2/Katalogizacija – nadaljevalni tečaj. Novi tečaj nadomešča tri posamične nadaljevalne tečaje (prevzemanje zapisov v formatu MARC 21, bibliografije, sestavni deli), ki bodo v letu 2010 ukinjeni (IZUM, 2009d). • Objava Kriterijev za ocenjevanje bibliografskih in normativnih zapisov v COBISS.SI (IZUM, NUK, 2009a). • Programski vpis 9.411 bibliografskih zapisov za e-knjige založnika Springer v lokalno bazo podatkov Centralne tehniške knjižnice in v COBIB.SI (Dornik, 2009). V letu 2008 je bil dopolnjen Pravilnik o izdaji dovoljenja za vzajemno katalogizacijo (Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, 2008). Po starem pravilniku je katalogizator obdržal dovoljenje (licenco), če je v treh letih kreiral ali redigiral tri bibliografske zapise. Z dopolnitvijo pravilnika se je spodnja meja števila zapisov zvišala, tako da mora katalogizator zbrati 200 točk. Za vsak zapis, ki ga kreira, dobi tri točke, za popravljen zapis pa eno točko. Namen dopolnitev je uvedba ponovnega preverjanja znanja katalogizatorjev, ki le minimalno sodelujejo v sistemu vzajemne katalogizacije. Zaključena je bila razvojna naloga za vpis bibliografskih zapisov iz COBIB.SI v WorldCat. Potrebne so bile dolgotrajne pripravljalne aktivnosti, preden je bila podpisana pogodba. Sledile so dopolnitve tabel za pretvorbo podatkov iz formata COMARC v format MARC 21 ter vzpostavitev programskega ogrodja za začetni izvoz zapisov in njihovo kasnejše vzdrževanje. Podatki za začetni vpis, ki je trajal od 24. 9. do 19. 10. 2009 (IZUM, 2009e), so bili pripravljeni na osnovi stanja v vzajemni bazi podatkov COBIB.SI zadnjega avgusta 2009. Izločeni so bili zapisi za dogodke in raritete, zapisi, označeni za brisanje, zapisi, označeni kot prvi vnos zapisa, in predhodni zapisi ter vsi zapisi, prevzeti iz baze podatkov ISSN. Od 3.527.190 zapisov v COBIB.SI je bilo glede na izhodiščne kriterije izločenih 385.263 zapisov, na osnovi programskih kontrol pa še dodatnih 12.368. Za prenos v WorldCat je bilo pripravljenih 3.129.559 zapisov, v WorldCat pa jih je bilo vpisanih 3.100.109, od tega 3.063.840 kot originalni zapisi. Prevladujejo zapisi za vire v slovenščini (46 %), angleščini (23 %), nemščini (10 %) ter srbščini, hrvaščini in bosanščini (približno 10 %). Poleg identifikacije zaloge v COBIB.SI , ki jo predstavlja koda SILIS (Library Information System of Slovenia), so bili za začetni prenos pripravljeni tudi podatki o zalogi za deset večjih slovenskih knjižnic. 1 Za tri knjižnice, 2 ki doslej niso imele kode OCLC, bo zaloga vpisana pri prvem naslednjem prenosu zapisov. Prav tako tudi za Mestno knjižnico Ljubljana (MKL), ko bo zaključeno združevanje obstoječih sedmih baz podatkov v skupno bazo podatkov MKL. Vpisanih je bilo 4.309.076 podatkov o zalogi. V bazi podatkov WorldCat naj bi bili v zapisu ohranjeni naslednji podatki za identifikacijo izvornega zapisa: