OZ 2009/4

M T 175 ORGANIZACIJA ZNANJA 2009, LETN. 14, ZV. 4 1. COBISS.SI- ID in koda SILIS za COBIB.SI, 2. podatek o tem, katera knjižnica je zapis kreirala (akronim knjižnice – skrajšano ime knjižnice v originalnem jeziku, ki se uporablja v COBISS/OPAC-u), 3. koda slo za jezik katalogizacije, 4. koda PPIK za katalogizacijska pravila. V zaključni fazi je tudi projekt Konverzija bibliografskih in normativnih baz podatkov Nacionalne knjižnice Bolgarije . Na osnovi trinajst ločenih baz podatkov je bilo v testnem okolju kreiranih 740.514 bibliografskih zapisov v lokalni in vzajemni bazi podatkov, 108.869 normativnih zapisov za osebna imena in 15.683 normativnih zapisov za predmetne oznake. Izvedena je bila tudi konverzija podatkov o zalogi monografskih publikacij, konverzija podatkov o zalogi serijskih publikacij pa sledi. Projekt izgradnje Splošnega geslovnika COBISS.SI – SGC , pri katerem sodelujejo tudi osrednji specializirani informacijski centri (OSIC-i) in NUK, poteka v skladu s pričakovanji. Geslovnik vsebuje zapise za predmetne značnice v slovenščini in angleščini. Med zapisi prevladujejo zapisi za občna in zemljepisna imena, nekaj zapisov pa je tudi za osebna imena, rodbinska imena, imena korporacij in enotne naslove. Geslovnik se gradi preko e-foruma. Verificirani zapisi se občasno vključujejo v bazo podatkov SGC, ki je dostopna preko COBISS/OPAC-a. Ob polletju 2009 je bilo preko COBISS/OPAC-a dostopnih 25.819 zapisov SGC za prav toliko izrazov, ki so bili izbrani kot značnica (IZUM, 2009b). Vseh izrazov, skupaj z neizbranimi izrazi, je bilo 60.252. Pri projektu COBISS3/Katalogizacija (IZUM, 2009a) se ni uresničila optimistična pot izvedbe projekta, ki je predvidevala, da se dejavniki tveganja ne bodo pojavili oziroma ne bodo povzročili večjih odstopanj od časovnega načrta. Pri testiranju programskih rešitev se je namreč pokazalo, da rešitve niso ustrezne, in je bilo treba ponoviti postopke načrtovanja, implementacije in testiranja. V oktobru 2009 je potekala tretja iteracija testiranja, vzporedno pa se je pripravljala tudi uporabniška dokumentacija. Ko bodo napake odpravljene in bo dokumentacija pripravljena, bo vmesnik predan v testiranje delovni skupini katalogizatorjev v Sloveniji. Novi vmesnik za vzajemno katalogizacijo, ki je integriran v obstoječi vmesnik COBISS3, bo omogočal ažuriranje bibliografskih in normativnih podatkov v cirilici. Novost v zasnovi vzajemne katalogizacije je spremenjen pristop k ažuriranju bibliografskih podatkov, ki bo v primerjavi s sedanjim dajal prednost vzajemni bazi podatkov (IZUM, 2007). To bo priložnost za bolj racionalno izkoriščenost človeških virov na ravni sistema kot celote, hkrati pa tudi za doseganje višje ravni kakovosti zapisov v vzajemni bazi podatkov in v lokalnih bazah podatkov. V sistemu vzajemne katalogizacije COBISS je še vedno močno prisotno redundantno popravljanje zapisov, pri čemer se popravki v lokalnih bazah podatkov ne shranijo tudi v vzajemno bazo. Tudi pri projektu COBISS/OPAC, V6.0 (IZUM, 2009a), se ni uresničila optimistična pot izvedbe. Pri implementaciji in testiranju enovrstičnega iskanja, ki bo nadomestilo osnovno iskanje, ter pri izračunavanju relevance je bilo potrebnih več iteracij indeksiranja in optimiziranja algoritmov, da so bili doseženi sprejemljivi rezultati. Veliko razvojnih aktivnosti je bilo potrebnih za spremenjen prikaz rezultatov iskanja v vzajemni bazi podatkov in v lokalnih bazah podatkov ter za prikaz statusov posameznih izvodov. Dodana je informacija o dostopnosti gradiva, ki se prikazuje ločeno za bibliografske vire v fizični obliki in ločeno za vire v elektronski obliki. Za gradivo v fizični obliki se izpisuje informacija o tem, ali je na voljo za izposojo, pogojno za izposojo, ali je naročeno, ali je v pripravi, ali gre za serijsko publikacijo in članek v publikaciji itd. Za vire v elektronski obliki ima prednost povezava z DOI (digitalni identifikator objekta), če obstaja, sicer pa druge povezave iz bibliografskega zapisa, vendar v teh primerih dostopnost polnega besedila ni tako zanesljiva. Prikaz rezultatov je dopolnjen z barvami in ikonami za vrsto gradiva in vsebino, izpis podatkov o avtorjih in naslovu je popolnejši, poenostavljeno je urejanje zapisov itd. Pri izpisu zaloge po knjižnicah je možno omejiti prikaz na različne ravni baz podatkov (npr. na baze podatkov določene univerze ali na določeno vrsto knjižnic), pri čemer se izpisuje število izvodov, namenjenih za izposojo, ločeno od drugih izvodov. Na ravni lokalne bibliografske baze podatkov je informacija o dostopnosti natančnejša ("prosto – na dom", "prosto – za čitalnico", "prosto – pogojno" itd.). Tudi izpis statusa gradiva je natančnejši; odvisen je od podatkov v poljih za zalogo ter nastavitve parametrov izposoje. Pri pripravi novih specifikacij za prikaz dostopnosti gradiva in statusov je bilo ugotovljeno, da podatki o dostopnosti na ravni vzajemne baze podatkov niso usklajeni s podatki o dostopnosti na ravni lokalne baze podatkov in zaloge po knjižnicah. Deloma je to posledica neustrezne strukture zbirnih podatkov o zalogi, ki več ne zadošča zahtevam, deloma pa tudi posledica neupoštevanja navodil za nastavitve parametrov, ki jih knjižnica določi ob implementaciji izposoje.