OZ 2009/4

176 ORGANIZACIJA ZNANJA 2009, LETN. 14, ZV. 4 Na novo je bilo treba oblikovati interno strukturo polja za zbirne podatke o zalogi ter ga z novimi programskimi rešitvami dopolniti na osnovi podatkov o zalogi v posameznih poljih za vse sodelujoče knjižnice. Pri tem je bilo treba dopolniti tudi vse segmente programske opreme, kjer se ta polja ažurirajo. V oktobru 2009 je potekala 4. iteracija testiranja v IZUM-u, v zaključni fazi testiranja in uvedbe pa bodo pred namestitvijo v pravo okolje dobile možnost za testiranje tudi knjižnice. Nova verzija COBISS/OPAC ponuja bolj transparenten izpis podatkov o dostopnosti zaloge oziroma o statusih posameznih izvodov, zato bodo morali biti podatki izpolnjeni skladno s formatom COMARC/H in navodili za izposojo. V dopolnitvah COBISS/OPAC-a so upoštevana priporočila najnovejše študije, ki so jo izvedli v OCLC-ju in govori o tem, kaj pričakujejo uporabniki in kaj knjižničarji od online kataloga (OCLC, 2009). Zaradi zahtevnosti zgoraj naštetih dopolnitev v novi verziji še niso vključene dopolnitve, ki bodo omogočale aktivno sodelovanje uporabnikov pri oblikovanju katalogov 2.0. Pri opisu aktivnosti bibliografskega servisa je nujno treba omeniti tudi aktivnosti za nadzor kakovosti bibliografskih in normativnih zapisov , ki jo NUK-u in IZUM-u nalaga Pravilnik o pridobitvi dovoljenja za vzajemno katalogizacijo . V okviru teh aktivnosti je bilo zaključeno prvo preverjanje 50 naključno izbranih zapisov iz COBIB.SI za leto 2009 (IZUM, NUK, 2009b). Ponovno je bila ustanovljena tudi Komisija za katalogizacijo pri NUK-u, v katero sta imenovana tudi dva sodelavca IZUM-a. Komisija, prvič se je sestala v maju 2009, se je najprej lotila obravnave nekaterih dilem in nejasnosti, ki so se pojavile pri vnašanju bibliografskih podatkov v format COMARC in pri samem procesu katalogizacije. Medsebojna povezanost pravil, formata in včasih tudi programskih rešitev je tako v slovenskem okolju kot tudi širše v regiji neizbežna. Konstruktivno sodelovanje ključnih akterjev je zato edina možnost za učinkovit razvoj bibliografskega sistema. SISTEM VZAJEMNE KATALOGIZACIJE – COBISS.Net Konec leta 2008 je v mreži COBISS.Net sodelovalo 562 knjižnic in 3.213 knjižničarjev; 3 od teh jih je imela približno polovica licenco za delo v sistemu vzajemne katalogizacije. Razmerje med številom uporabnikov, tj. vsemi knjižničarji, in številom knjižničarjev z licenco, je razvidno s slike 1. Slika 1: Število knjižničarjev uporabnikov programske opreme COBISS po državah (31. 12. 2008) V vzajemnih bazah podatkov COBISS.Net je konec leta 2008 bilo skupaj 6.144.327 bibliografskih zapisov. Iz njih so bili v lokalne baze podatkov prevzeti 890.103 zapisi, prirast zapisov v vzajemnih bazah podatkov je bil 405.996 zapisov; od tega je bilo 333.027 originalno kreiranih zapisov . Pri kreiranju originalnih zapisov je sodelovalo 1.200 katalogizatorjev, kar v povprečju pomeni 278 (bibliografskih) zapisov na katalogizatorja. Povprečno število originalno kreiranih zapisov na kreatorja za posamezni sistem po državah je razvidno s slike 2. Slika 2: COBISS.Net (2008)