OZ 2009/4

178 ORGANIZACIJA ZNANJA 2009, LETN. 14, ZV. 4 To dejstvo izraža pomisleke o učinkovitosti organiziranja postopkov katalogizacije, saj je v sistemu okoli 300 ali skoraj polovica takih katalogizatorjev, ki tedensko kreirajo v povprečju največ 2 zapisa. V Sloveniji je vzorčen primer racionalizacije dela v knjižnicah združitev šestih ljubljanskih splošnih knjižnic in Slovanske knjižnice v Mestno knjižnico Ljubljana in Knjižnico Medvode. Z združitvijo se je število bibliografskih zapisov zmanjšalo na 52 %, število zapisov o članih pa na 43 %. V letu 2008 je v teh sedmih knjižnicah 54 katalogizatorjev kreiralo 6.449 originalnih zapisov ali v povprečju 119 zapisov na kreatorja. Skupen prirast zapisov v vseh sedmih lokalnih bazah podatkov je znašal 43.108 zapisov, od tega je bilo prevzetih iz COBIB.SI 35.761 zapisov, prevzetih iz tujih baz podatkov in originalno kreiranih pa je bilo le 7.347 zapisov ali 17 %. Podatki kažejo na velike možnosti za racionalizacijo katalogizacijskega dela, saj za prevzemanje zapisov iz COBIB.SI ni potrebna licenca za vzajemno katalogizacijo, za kreiranje 7.000 novih zapisov pa bi moralo zadoščati bistveno manj katalogizatorjev. Razdrobljenost katalogizacijskega dela se izraža tudi v kakovosti zapisov. Prvo naključno preverjanje 50 zapisov v letu 2009 je v primerjavi z rezultati iz predhodnih preverjanj pokazalo veliko slabši rezultat. Kar 27 bibliografskih zapisov je bilo ocenjenih z velikimi napakami, 17 z manjšimi napakami in samo 6 zapisov je bilo ustrezne kakovosti. Med številnimi napakami so prevladovale predvsem napake zaradi površnosti. Zelo veliko je bilo tipkarskih napak; nanje nas pogosto opozarjajo tudi uporabniki, zlasti raziskovalci, ki pričakujejo, da so njihove bibliografske enote pravilno predstavljene. ZAKLJU^EK Bibliografske agencije in sistemi so pred velikimi izzivi: posodobitev katalogizacijskih pravil na osnovi novih načel katalogizacije, modelov FRBR, FRAD in FRSAD ter številnih standardov, uvedba novih metapodatkovnih shem (poleg formata MARC), uvedba ali razvoj novih sistemov ter ustrezna usposobitev katalogizatorjev. Tudi COBISS čakajo vsi ti izzivi – najprej prehod na novi vmesnik COBISS3/Katalogizacija z novim načinom ažuriranja podatkov v vzajemni bazi podatkov, nato implementacija splošnega geslovnika, v okviru razvoja sistema vzajemne katalogizacije pa tudi prehod na objektno-relacijsko bazo podatkov za bibliografske in normativne podatke. V prihodnosti bodo potrebna še nova katalogizacijska pravila, morda tudi nov format ali prehod na format MARC 21, ter uvedba FRBR, FRAD in FRSAD v sistem vzajemne katalogizacije, COBISS/OPAC in druge aplikacije. Ob vsem tem bo treba večjo skrb posvečati kakovosti bibliografskih podatkov, ki so podlaga vedno večjemu številu spletnih in lokalnih aplikacij. Izmenjava podatkov v okviru mreže COBISS.Net in z drugimi sistemi, kot so npr. WorldCat, Google itd., postaja vedno večja. Narašča tudi število knjižnic, ki samo prevzemajo podatke iz vzajemnih baz podatkov in nimajo lastnih katalogizatorjev z licenco. Organiziranost katalogizacije v Sloveniji se v veliki meri razlikuje od organiziranosti tega področja v razvitih okoljih, kjer je za delovno mesto katalogizatorja značilna visoka raven specializacije. Katalogizatorji so med najbolj izobraženimi in najbolje plačanimi knjižničarji. Veliko se jih bo v naslednjih letih upokojilo, kar sili vodstva knjižnic v reorganizacije. Manj zahtevna katalogizacijska opravila prenašajo na sodelavce, ki niso specializirani za katalogizacijo, specializirane katalogizatorje pa dodatno izobražujejo za aktivnosti pri graditvi elektronskih knjižnic. Krčenje proračuna namreč sili knjižnice v dodatno racionalizacijo delovnih postopkov, tudi katalogizacije. V Sloveniji prevladujejo katalogizatorji, ki v knjižnicah opravljajo zelo različna dela. To povzroča težave pri usposabljanju, težave pa se pojavijo tudi pri spremljanju novosti na področju standardov, pravil in formata. Že omenjeno preverjanje 50 naključno izbranih zapisov kaže na napake v podatkih, pomembnih za uporabnika; velikokrat pomembni podatki za uporabnika niso dovolj informativni itd. V majhnih knjižnicah problema ni mogoče preprosto rešiti, v večjih knjižnicah pa bi z ustrezno reorganizacijo stanje lahko postopoma izboljšali. Katalogizacijsko delo bi bilo treba osredotočiti na manjše število katalogizatorjev, tem pa omogočiti ustrezno izobraževanje ter specializacijo za delo z metapodatki za bibliografski sistem in za elektronsko knjižnico. Največ možnosti za racionalizacijo na tem področju imajo večje splošne knjižnice in druge ustanove, kot so npr. univerze. Univerza v Ljubljani je imela v letu 2008 kar 154 katalogizatorjev, ki so kreirali originalne zapise, med temi pa ni upoštevanih katalogizatorjev NUK-a. Katalogizacija oziroma kreiranje metapodatkov je ključnega pomena tako za bibliografski sistem kot za elektronske knjižnice. Zato bodo morale v prihodnosti tudi knjižnice v sistemu COBISS temu področju posvetiti večjo pozornost in na ta način prispevati k izboljšanju kakovosti vzajemne baze podatkov.