OZ 2009/4

182 ORGANIZACIJA ZNANJA 2009, LETN. 14, ZV. 4 bibliografski zapis v bazi COBISS. Hkrati je uporabnik, ki po sistemu COBISS išče določeno gradivo, usmerjen na digitalno različico publikacije s posebno povezavo, ki vsebuje tudi naslov URN. Neposredna povezava je ključnega pomena za izboljšanje dostopnosti do gradiva ter povečanje stopnje uporabe knjižničnih storitev. Zgodovina projekta in dosedanji dosežki Začetki digitalizacije v Narodni in univerzitetni knjižnici segajo v leto 1996. 4 V letu 2003 je bil na osnovi izsledkov sodobne knjižnične in informacijske znanosti opredeljen koncept Digitalne knjižnice Slovenije in njeni cilji: v Strateškem načrtu NUK (2004–2008) je kot strateška usmeritev izpostavljena gradnja učinkovite digitalne knjižnice. Sledila je digitalizacija, zagotavljanje metapodatkov in oblikovanje portala dLib.si, ki je postal javnosti dostopen novembra 2005. Leta 2006 je potekala načrtna digitalizacija izvorno analognega gradiva, kar ostaja skozi leta ena izmed prioritet Digitalne knjižnice Slovenije. Oblikovana je bila zbirka digitalizirane slovenske znanstvene periodike in razvit program za arhiviranje slovenskih elektronskih publikacij na spletu. Aktivno smo sodelovali pri ustvarjanju evropske digitalne knjižnice (The European Library), pri oblikovanju digitalne knjižnice ljubljanske univerze in izdelavi spletnega portala za uporabnike. V letu 2007 je bil sprejet projekt Digitalna knjižnica Slovenije – dLib.si / Digital Library of Slovenia – dLib.si , financiran s strani Norveških finančnih mehanizmov (formalni začetek 1. september 2007). Povezali smo se tudi z drugimi knjižnicami, zlasti splošnimi, spodbujali k digitalizaciji ter začeli vključevati gradivo drugih knjižnic v našo zbirko. Hkrati smo razširili sodelovanje z izdajatelji slovenske znanstvene periodike. Storjen je bil tudi korak naprej na področju vzpostavljanja spletnega arhiva, prvi testni zajem ter testni zagon spletne storitve za predložitev obveznega izvoda e-publikacij, ki je bila v naslednjem letu že uspešno uveljavljena (usmerjanje založnikov na portal Svarog). Spletni portal se je vse bolj razvijal v smeri uporabnosti spletnega mesta in tehnične ustreznosti, o čemer priča tudi bronasto priznanje NETKO 2007. Obiskanost spletnega mesta se je v tem obdobju občutno povečala, 5 k čemur je nedvomno pripomogla izdelava mini iskalnika ter v letu 2008 povečanje zbirke za 35 %. V celoti je zaživela tudi storitev EOD (digitalizacija po naročilu). V letu 2009 je portal dLib.si doživel temeljito prenovo, zasnovano na raziskavi potreb uporabnikov. Rezultat prenove so izboljšane možnosti iskanja, preprostejša uporaba in ne nazadnje bolj privlačna in sodobna podoba, kar pripomore k boljši uporabniški izkušnji. O uspešnosti prenove pričajo odzivi uporabnikov, strokovne javnosti in uvrstitev med finaliste za nagrado NETKO 2009. V vseh letih delovanja Digitalna knjižnica Slovenije vzpostavlja učinkovito in široko zasnovano partnerstvo med akademskimi in raziskovalnimi ustanovami, gospodarskimi družbami, založniki, avtorji in uporabniki. Med drugim sodeluje z Javno agencijo za raziskovalno dejavnost (ARRS), Zavodom RS za šolstvo, Institutom informacijskih znanosti (IZUM), z Univerzo v Ljubljani ter s številnimi knjižnicami, inštituti ter društvi, v evropskem okviru pa se povezuje s sorodnimi projekti in tudi danes aktivno ter polnopravno sodeluje pri izgradnji evropske digitalne knjižnice – Europeane, ter skupnega portala evropskih nacionalnih knjižnic TEL (The European Library). PODPORA ZNANSTVENORAZISKOVALNI DEJAVNOSTI Pri oblikovanju zbirk Digitalne knjižnice Slovenije in pri upoštevanju potreb uporabnikov je posebno mesto namenjeno slovenskim znanstvenim dosežkom ter znanstvenikom, raziskovalcem in študentom kot uporabnikom. Digitalna knjižnica Slovenije namreč ne želi služiti le kot narodov spletni spomin, pač pa želi pisno dediščino komplementarno dopolnjevati z izsledki sodobnih znanstvenih raziskav. Za številna raziskovalna področja, kot so jezikoslovje, zgodovina, slovenska književnost in tako dalje, že velja, da je Digitalna knjižnica Slovenije tisto mesto, ki ponuja tako primarne vire kot študijsko literaturo. Znanstvenikom, raziskovalcem in študentom, naj bodo doma ali v tujini, Digitalna knjižnica Slovenije zagotavlja številne prednosti: • enostavnejši in hitrejši dostop do strokovne in znanstvene literature (kjer koli, kadar koli, z ene točke, ne glede na napravo); • prikrojevanje vmesnika potrebam znanstvenega raziskovanja; • dostop do izvirnih vsebin , ki so drugače težko dosegljive in predstavljajo zaklad kulturne ali znanstvene dediščine; • sledljivost dokumentov v spletnem okolju ; • večja vidnost znanstvenega dela slovenskih raziskovalcev; • semantična povezanost med različnimi vsebinami . Gradivo, ki še posebej zanima strokovno javnost, je uvrščeno v posebne zbirke: zbirka znanstvenih člankov obsega preko 10.000 enot, številka pa iz dneva v dan vztrajno raste. Številne znanstvene serijske publikacije objavljamo v obliki celih številk v zbirki ‘časopisje’, posebno zbirko pa tvorijo tudi visokošolska dela. Število slednjih se bo kmalu povzpelo čez 300 ter bo močno naraslo, saj v sodelovanju z Univerzo v Ljubljani poteka digitalizacija starejših doktorskih del. Upamo,