OZ 2009/4

M T 183 ORGANIZACIJA ZNANJA 2009, LETN. 14, ZV. 4 da bo dopolnjevanje zbirke spodbudilo tudi posamezne avtorje, da bodo izkoristili možnosti objave, ki jih ponuja Digitalna knjižnica Slovenije. Kot vir za raziskovalno in znanstveno dejavnost je velikega pomena tudi zbirka programskih in projektnih poročil Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS), ki vsebuje polna besedila poročil projektov, ki so bili financirani s strani ARRS. Arhiv, ki je nastal v sodelovanju z ARRS, trenutno obsega poročila o 256 programih in 67 projektih, ki so se zaključili v letu 2008. Na spletni strani SICRIS – Informacijski sistem o raziskovalni dejavnosti v Sloveniji, ki ga razvijata in vzdržujeta Institut informacijskih znanosti v Mariboru (IZUM) in ARRS – je nameščena povezava do dLib.si. Mreža sodelovanja tako zagotavlja preglednejši in prijaznejši dostop za vse, ki jih gradivo zanima. Oblikovanje zbirk znanstvenih člankov, znanstvene periodike in drugih strokovnih del je smiselno le, če vanje uvrščamo dela, ki imajo aktualno uporabno vrednost. Za številna raziskovalna področja pa velja, da so aktualna predvsem najnovejša spoznanja in odkritja. Urejanju pravnih vprašanj, zlasti tistim, ki so povezana z avtorskopravno zaščito, se torej ni mogoče izogniti. Digitalna knjižnica Slovenije vprašanja avtorskih pravic rešuje s sklepanjem dogovorov tako s posameznimi avtorji kot z založniki strokovnih revij, zlasti s tistimi, katerih založniška dejavnost je bila sofinancirana s strani ARRS in so tako zavezani k oddaji obveznega elektronskega izvoda ter vsaj delni objavi publikacij na spletu. Partnerstvo in povezovanje sta ključnega pomena za učinkovito digitalno knjižnico, zato zgodbo Digitalne knjižnice Slovenije skupaj z NUK pletejo številni partnerji. Splošne knjižnice, založniki strokovne in znanstvene periodike, avtorji in drugi so v zbirko dLib.si prispevali kar 22 % od več kot 300.000 enot gradiva. POVEZOVANJE IN NADGRADNJA DIGITALNE KNJIŽNICE SLOVENIJE Uvajanje novih storitev in novih oblik dostopa do digitalnih vsebin V letu 2010 načrtujemo opazno nadgradnjo podobe, funkcij in vsebine digitalne knjižnice. Ključne novosti pri razvoju digitalne knjižnice v letu 2010 bomo izvajali v skladu s projektnimi cilji projekta dLib.siPlus . 6 Načrtujemo digitalizacijo zvočnih posnetkov slovenskih skladateljev na vinilnih ploščah (LP) in šelak ploščah ter zvočnih kasetah, ureditev avtorskopravnih vprašanj in objavo zvočnih zapisov na spletnem portalu dLib.si . V okviru teme Zgodovina slovenskega jezika in slovstva bomo javnosti ponudili pomembnejša dela slovenske pisne kulturne dediščine. Že obstoječe vsebine s tega področja bomo obogatili z metapodatki in organizirali v tematske in kronološke skupine. Optimizirali bomo metapodatke in izdelali tematski pregledovalnik. Zbirka bo zasnovana tako, da bo funkcionalna tudi kot didaktično orodje. Za sorodne organizacije v javnem sektorju na področju kulture in znanosti načrtujemo razvoj generatorja URN z možnostjo razširitve na druge imenske prostore. Vzpostavili bomo repozitorij digitalnih publikacij za zainteresirane organizacije s področja kulture, izobraževanja in znanosti. Podatkovno skladišče bo zgrajeno na podlagi odprtokodne platforme FEDORA. Sistem je primeren tudi za nadgradnjo z vsebinami sorodnih organizacij (univerz, knjižnic, muzejev, itd.). Za potrebe upravljalcev in partnerskih institucij bo izdelan vmesnik za še bolj podrobno spremljanje statistike uporabe in vsebin dLib.si . Iskalni vmesnik dLib.si bo prilagojen spletiščem partnerskih organizacij. Nove funkcije, ki bodo omogočile ločen dostop do različnih zbirk in njihovih delov. Uporabniki bodo lahko izbirali med dostopom le do gradiva določene organizacije, določenega področja ali formalno do več zvrsti vsebin. Vključitev pregibnika podjetja Amebis na spletnem portalu dLib.si bo poenostavila iskanje vsebin po portalu dLib.si. Uporabnikova iskalna zahteva se bo primerjala z eno ali več samostalniških, pridevniških ali glagolskih oblik, nato se bo izvedlo iskanje po polnem besedilu podatkovne baze dLib. Na voljo bodo vsi termini, ki so nastali v procesu razpoznavanja besedila (OCR), tudi če bo uporabnikova zahteva podana v drugi obliki, spolu ali številu. S tem bo uporabniku dana možnost vpogleda v večje število zadetkov tudi takrat, ko njegova iskalna zahteva ne bo vsebovala niza v obliki, kot se pojavlja v besedilu. Eden izmed razvojnih ciljev predstavlja "specializacijo spletnega portala" – poosebitev dLib.si , ki bo olajšala delo specializiranemu uporabniku. Načrtujemo tudi virtualizacijo dostopa do e-vsebin oziroma izdelavo pilotnega virtualnega vodiča po podatkovnih zbirkah NUK. Zasnovali bomo digitalno geoknjižnico, ki bo omogočala dostop do knjižničnega gradiva na osnovi prostorskega povpraševanja. Osnovni del digitalne geoknjižnice bodo digitalizirane kartografske zbirke in baze prostorskih podatkov (sodobne ali historične, tematske ali topografske karte, v različnih merilih). Na to kartografsko