OZ 2009/4

NAGOVOR Mag. Tomaž Seljak, direktor IZUM-a Spoštovane gospe in gospodje, prisrčno vas pozdravljam! Začenjam konferenco COBISS 2009, ki nosi prestižno oznako "ministrska", saj sta jo v svoj program sprejeli dve slovenski ministrstvi: Ministrstvo za visoko šolstvo znanost in tehnologijo ter Ministrstvo za kulturo, kar štejem kot pomembno priznanje našemu inštitutu. Dovolite, da izrečem posebno dobrodošlico naslednjim našim gostom: • predstavnikom ministrstev za znanost in visoko šolstvo ter ministrstev za kulturo iz Albanije, Bolgarije, Bosne in Hercegovine, Črne gore, Makedonije, Srbije in Slovenije, • veleposlanikom Republike Albanije, Republike Črne gore in Republike Makedonije, • direktorju Agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, • županu mesta Maribor, • rektorjem slovenskih in drugih univerz, • direktorjem nacionalnih knjižnic iz regije, • gostujočim predavateljem in • našim poslovnim partnerjem iz OCLC-ja in ExLibris-a. S posebnim zadovoljstvom pozdravljam tudi diplomante prve generacije študija bibliotekarstva v okviru projekta COBISS.Net. Kar 33 jih je v Mariboru, v dveh dneh pred konferenco, zagovarjalo svoje magistrske naloge, s čimer so uspešno končali podiplomski študij na Univerzi v Zadru. Čestitam jim, prav tako pa tudi mentorjem. Naše strokovno druženje pod Pohorjem je že zdavnaj postalo tradicionalno, saj smo se že povsem približali dvajseti konferenci. Vedno smo se lotevali pomembnih tem in tudi v zelo težkih časih smo znali zagotoviti pogoje za odprto in pošteno izmenjavo strokovnih pogledov in izkušenj. Želimo si, da bi bilo tako tudi tokrat. Naša konferenca je sestavni del mednarodnega razvojnega sodelovanja Republike Slovenije z državami Zahodnega Balkana, zato je posebna pozornost namenjena knjižničarjem iz držav, ki so se v okviru tega sodelovanja uradno pridružile projektu COBISS.Net. Na seznamu udeležencev konference lahko tudi letos naštejemo 15 držav, med njimi pa naj posebej omenim knjižničarje iz Republike Bolgarije, ki bodo kmalu naredili nov korak pri implementaciji sistema COBISS, kar nas še posebej veseli. In seveda so za nas bistvene slovenske knjižnice, za katere je bila konferenca COBISS zmeraj lepa priložnost za koristne izmenjave in primerjave strokovnih izkušenj. Minilo je četrt stoletja, kar smo z našo programsko opremo naredili prvi elektronski bibliografski zapis. Kar simbolično je, da je to zapis za bibliografsko enoto prof. Aleksandre Kornhauser, sedaj lady Frazer na Univerzi Oxford, saj je bila sama velika borka za uvedbo informacijskih tehnologij in se je dobro zavedala, kako pomembne za družbeni napredek so znanstveno-tehnološke informacije. Naj v zvezi s tem poudarim pomembno izkušnjo, ki smo jo pridobili v času razvoja slovenskega knjižničnega informacijskega sistema, da je treba namreč pridobiti na svojo stran čim več odličnih in v prihodnost zazrtih ljudi, tako med uporabniki kot med knjižničarji in tudi med politiki. To je sicer tvegana odločitev, ker pri najbolj zahtevnih in kritičnih ljudeh štejejo samo dejanja, ne besede. S sistematičnim in dolgoročno naravnanim delovanjem, ki pa je imelo tudi takojšnje praktične učinke, si je IZUM pridobil mnoge simpatizerje in zagovornike med uglednimi strokovnjaki doma in v tujini, kar štejemo za svoj pomemben kapital. Danes IZUM podpira avtomatizacijo 600 knjižnic v šestih državah, od tega 390 v Sloveniji. Več kot 3000 knjižničarjev opravlja vsakodnevne poklicne naloge s pomočjo programske opreme, ki je nastala in jo obnavljamo v IZUM-u. Servise COBISS uporablja najmanj 300.000 uporabnikov, ki opravijo na leto okoli 17 milijonov iskanj in 15 milijonov izposoj. Obseg vzajemnih in lokalnih