OZ 2009/4

NAGOVOR bibliografskih baz presega 10 milijonov zapisov. Na naši spletni strani smo zabeležili v zadnjem letu 5 milijonov obiskov. Samo iz slovenske vzajemne bibliografske baze podatkov pa je bilo narejenih 670.000 izpisov osebnih bibliografij. Naj navedene številke ne zvenijo kot reklama, navedel sem jih le kot najbolj strnjeno ilustracijo našega razvoja v 25 letih delovanja. Ne bo narobe, če ponovim, kar sem ob podobnih priložnostih že poudarjal, da je naše knjižničarstvo v zadnjih dveh desetletjih doživelo naravnost revolucionaren razvoj. Današnjega knjižničnega poslovanja ne moremo primerjati z razmerami pred desetletji, saj so inovacije številne in globoke. Če bi znali to narediti tudi na drugih področjih v družbi, danes ne bi trepetali za obstoj naše industrije in storitvenih dejavnosti. Zelo bistveno je, da smo v slovenskem knjižničarstvu sledili in še sledimo potrebam najzahtevnejših uporabnikov, ki nam narekujejo nove in nove posodobitve. Ob tem smo naleteli tudi na odpore, ki so nam vzeli veliko časa in energije, ne pa volje, zato smo se le še bolj zagrizli v delo in okrepili naše poslanstvo. Vse to govorim za ohrabritev mnogih v tej dvorani, ki si tudi prizadevajo za uveljavitev modernih konceptov knjižničarstva v svojih okoljih in morajo pri tem premagovati ovire, ki so posledica konzervativnosti in nerazumevanja duha časa. V IZUM-u bodo vedno našli oporo za ustvarjalne in inovativne prodore. Danes se celotno svetovno knjižničarstvo sooča z ogromnimi izzivi, tako pri generiranju, organizaciji kot tudi pri distribuciji in uporabi informacij. Nakopičilo se je toliko novega, da v vseh strokovnih centrih svetovnega knjižničarstva uvajajo ali napovedujejo globoke konceptualne spremembe. O njih bodo tudi tokrat, kot že na dosedanjih konferencah, govorili najbolj kompetentni gostujoči predavatelji. Sam želim ob tem samo opozoriti, da se naše delo nikoli ne konča in da nas tudi jutri čakajo najmanj tako zahtevne naloge, kot smo jih že opravili. Pa ne zato, ker bi v preteklosti delo zastavili narobe, ampak ker postaja knjižnična informatika vse bolj pomembna v razvoju družbe, kjer vse vre od inovacij in sprememb. Knjižničarstvo kot oaza miru in odmaknjenosti je dokončno zgodovina in to je treba vzeti kot dober znak, da je naša dejavnost nepogrešljiva in da brez nje ni uspešnega razvoja družbe. Pričakujem, da bosta to potrdila tudi oba današnja panela, ki bosta obravnavala našo vlogo pri pospeševanju ustvarjalnosti in inovacij. Konference COBISS smo vedno zastavili tako, da se je pokazala naša vpetost v svetovno knjižničarstvo. Mreže so postale bistven vidik knjižničarske dejavnosti preprosto zato, ker je internet vsem ljudem odprl svetovne razglede. Absurdno je, če se knjižnice v teh razmerah zapirajo v lokalni okvir. Knjižnična mreža se namreč razlikuje od interneta po večji zanesljivosti svojih informacij. In kako dosežemo večjo zanesljivost? Samo tako, da medsebojno povezani knjižničarji drug drugemu jamčijo za kakovost bibliografskih zapisov in knjižničnih servisov, ki so na voljo uporabnikom. Knjižničarji in informatiki torej nismo neka naključna druščina v mreži COBISS.Net, ampak zveza posameznikov, ki odgovorno opravljajo svoje strokovno delo in lahko dajo "roko v ogenj" drug za drugega. Le tako smo lahko konkurenčni internetu in njegovim iskalnikom in smo lahko brez skrbi za prihodnost knjižničarstva. Ko se brezhibna tehnologija združi z neoporečno vsebino, nastane odličen knjižnični informacijski sistem in vsi skupaj se moramo truditi, da bi COBISS pomenil prav to. Današnji dan ima v naših vinorodnih krajih poseben pomen. Tudi Maribor je obdan s samimi vinogradi, če pa bi zašli v zgodovinski del mesta, bi tam našli tudi dokazano najstarejšo vinsko trto na svetu, ki rodi že 400 let. Enajsti november je Martinovo, ko se mošt spremeni v vino in težko si predstavljate praznik, ki bi bil bolj vesel od današnjega. Poskrbeli smo, da se boste o tem lahko nocoj tudi sami prepričali. Šarm našega mesta je že v preteklosti pomagal, da so se na naših konferencah poleg strokovnih spletale tudi trdne prijateljske vezi. To štejemo za pomembno razsežnost naših srečanj in trudili se bomo, da bo tako tudi v prihodnje. V tem duhu vam izrekam dobrodošlico in želim, da vam bo konferenca COBISS 2009 koristila pri vašem delovanju in ostala v spominu kot lepo doživetje.