OZ 2009/4

200 ORGANIZACIJA ZNANJA 2009, LETN. 14, ZV. 4 in ga s časom postopoma nadomesti. Za knjižnice tak pristop predstavlja postopno privajanje na novosti in prostovoljno vključevanje novosti v delovne procese s sebi lastno dinamiko. Zato ne preseneča, da so med prvimi 15 knjižnicami velike knjižnice, tudi nacionalna, univerzitetne, več splošnih knjižnic. Prva leta se je število knjižnic, ki so se pridružile COBISS3, povečevalo za 10 do 15 knjižnic letno. Še vedno so to bile predvsem velike knjižnice, ki so v prvi vrsti uporabljale segment Medknjižnična izposoja, nekatere splošne knjižnice pa so predvsem uporabljale segment Nabava. Kot kaže slika 2, so veliki uporabniki medknjižnične izposoje začeli takoj intenzivno uporabljati COBISS3, zato je porast uporabe zmeren. Hitro so se med knjižnicami uporabnicami COBISS3 prijela tudi tako imenovana COBISS naročila , kar danes predstavlja pretežni del naročanja v državi. Pri uporabi segmenta Nabava pa so bili začetki skromni, sledil pa je strm porast iz leta v leto (slika 3). Znotraj segmenta Nabava je bil poleg postopka prejemanja obveznih izvodov pripravljen še postopek pošiljanja in reklamiranja obveznih izvodov za nacionalno knjižnico. Slika 2: Statistika za segment COBISS3/Medknjižnična izposoja Slika 3: Statistika za segment COBISS3/Nabava Uporabnike smo za delo s programsko opremo COBISS3 usposabljali na treh tečajih, ob namestitvi programske opreme COBISS3 pa smo knjižnicam pomagali tudi z uvajalnimi obiski za segmenta Medknjižnična izposoja in Nabava. S tem smo uporabnikom zelo olajšali začetek, saj so dobili uporabna navodila, kako se po opravljenem tečaju znajti z novim orodjem med lastnimi podatki v lastni organizaciji. Organizirali smo tečaje: Uporaba programske opreme COBISS3 – Osnovna navodila (1 dan), Uporaba programske opreme COBISS3/ Medknjižnična izposoja (2 dni) in Uporaba programske opreme COBISS3/Nabava (4 dni). Tečaj za Osnovna navodila je bil vedno dan pred drugima dvema tečajema in je bil tudi pogoj za obisk naslednjih tečajev. Pogoj za udeležbo na tečaju Osnovna navodila pa je bilo poznavanje operacijskega sistema MS Windows. Tega sicer nismo posebej preverjali, smo pa na tečajih opazili precejšnjo razliko med uporabniki, ki so bili vajeni dela v okolju MS Windows, in tistimi, ki tega niso bili vajeni. Izkušenejšim tečajnikom se je zdelo delo na tečaju prepočasno zaradi prilagajanja počasnejšim, medtem ko je bilo za manj izkušene uporabnike vse skupaj (podajanje snovi in praktične vaje) prehitro. Po opravljenem tečaju je bilo celo zadovoljstvo s programsko opremo pri delu v pravem okolju še vedno odvisno od izkušenosti v okolju MS Windows. Pomembna razlika med staro in novo programsko opremo je že omenjena postopkovna orientiranost, ki poleg formalne konsistence podatkov z različnimi kontrolami zagotavlja tudi postopkovno konsistentnost (npr. program ne omogoči vnosa stroškov, če niste evidentirali ustreznega prejema). Ker se poslovna praksa v različnih knjižnicah, tudi če so enakega tipa, med seboj zelo razlikuje, so nove lastnosti programske opreme predstavljale določene probleme. Nekaj takih problemov smo rešili s parametrizacijo, pri nekaterih problemih pa se je izkazalo, da ima nov način dela več pozitivnih kot negativnih posledic. Poleg tečajev za usposabljanje smo organizirali tudi predstavitve programske opreme COBISS3. Pred koncem vsakega leta knjižnice tudi opozorimo na potrebne nastavitve na prehodu v novo leto: nastavitve različnih števcev, številčenje dokumentov, nastavitve skladov za nakup gradiva ipd. Prve uporabnice programske COBISS3 so bile velike knjižnice iz največjih slovenskih mest, ki so imele zelo dobre internetne povezave. Ob vključevanju knjižnic iz manjših mest pa se je pojavil problem, saj je bila njihova internetna povezava vzpostavljena včasih le preko navadnega telefonskega modema s 33, 40 ali 56 kbps. Uvajanje hitrih internetnih povezav v knjižnicah je sicer kmalu steklo (tudi IZUM je knjižnicam pri tem svetoval), v posameznih primerih pa so knjižnice z uvedbo COBISS3 morale nekoliko počakati, saj tudi internetne povezave ADSL niso zadoščale, če so mlajši uporabniki