OZ 2009/4

M T 201 ORGANIZACIJA ZNANJA 2009, LETN. 14, ZV. 4 knjižnic hkrati snemali filme z interneta ali imeli v ta namen v omrežju knjižnice nameščen celo strežnik. Tudi osebni računalniki, ki so imeli še počasno uro in skromen delovni pomnilnik, niso zadovoljevali potreb javanskega virtualnega okolja. Kmalu pa je razvoj osebnih računalnikov dosegel stopnjo, ko je bil vsak sodoben računalnik dovolj dober za poganjanje aplikacije COBISS3 (seveda pa hkratno spremljanje filmskih in zvočnih vsebin na osebnem računalniku še zmeraj vpliva na hitrost delovanja aplikacije). V maju leta 2003 smo preko povezave Z39.50 omogočili dostop do bibliografskih podatkov v bazah British Library in Gemeinsamen Verbundskatalog. Podatki so se lahko uporabljali pri naročanju knjižničnega gradiva v segmentih Medknjižnična izposoja in Nabava, če zapisov še ni bilo v lokalni ali vzajemni bibliografski bazi. Leta 2006 smo v sodelovanju s Centralno tehniško knjižnico Ljubljana realizirali elektronsko naročanje knjižnega gradiva v segmentu Nabava z naročanjem EDIfact, ki omogoča knjižnicam nižje nakupne cene. Storitev se v naših knjižnicah še zelo sramežljivo uporablja. Pred poletjem 2006 smo v segmentu Medknjižnična izposoja vzpostavili povezavo s COBISS/OPAC-om, kar omogoča članom knjižnice pošiljanje zahtevkov v COBISS3 in možnost preverjanja stanja njihovih zahtevkov. Dopolnjena je bila tudi storitev obveščanja, tako da poleg pošiljanja e-pošte omogočeno tudi pošiljanje SMS-sporočil ob izteku roka izposoje, prejemu gradiva ipd. Centralni strežnik za vse elektronsko obveščanje, tudi iz COBISS2/Izposoje, je vzpostavljen z enako tehnologijo kot COBISS3. Tako za e-naročanje kot za e-sporočanje pa velja, da se še ne uporabljata v polni meri, med razlogi pa je tudi slaba obveščenost članov knjižnice. Novembra 2006 smo vzpostavili tudi enostransko povezavo s servisom Subito, ki predstavlja enega od evropskih centrov za medknjižnično dobavo gradiva. Skupaj s strokovnjaki Subita smo povezavo vzpostavili, knjižničarji pa so jo zelo malo uporabljali, kljub začetni iniciativi za realizacijo. Na prehodu v leto 2007 smo oba segmenta pripravili na poslovanje v evrih, tako da je bilo delo omogočeno tudi v prehodnem obdobju. To je odtlej sestavni del programske opreme za morebitne enake situacije, ki bi se pojavile v drugih državah, če ali ko bi se odločile za programsko opremo COBISS3. V oktobru 2007 smo COBISS3 preko spletne storitve povezali s Centralnim registrom uporabnikov (CRU). S tem se je začel nadzor nad kreiranjem uporabniških imen v COBISS3 in nad dodeljevanjem pooblastil, ki jih uporabnik pridobi z udeležbo na različnih tečajih. Preostala pooblastila uporabnikom še vedno ureja administrator za COBISS. Iz registra se ob vsaki prijavi uporabnika v COBISS3 prenesejo podatki o uporabniškem imenu. Sredi leta 2008 smo omogočili uporabnikom segmenta Nabava dodatno pošiljanje seznamov pošiljk obveznih izvodov in sprejemanje teh seznamov v XML-obliki po elektronski pošti, kar je prejemnikom obveznih izvodov poenostavilo evidentiranje sprejema obveznih izvodov. Novo poglavje pri programski opremi COBISS3 predstavlja razvoj dveh novih segmentov Zaloga in Serijske publikacije. Pri urejanju zaloge gre za prekrivanje funkcij iz stare in nove programske opreme, ob tem pa gre za funkcionalnost, ki jo uporabljajo vse knjižnice in je torej zanimiva za vse. COBISS3, V3, smo prvič namestili štirim knjižnicam aprila 2005. Takoj za tem smo začeli obveščati knjižnice o možnosti urejanja podatkov o zalogi v COBISS3, organizirali pa smo tudi namenski tečaj Uporaba programske opreme COBISS3/Zaloga. V letu 2005 je bil organiziran 23-krat (326 udeležencev), leta 2006 19-krat (258 udeležencev) in leta 2007 še 10-krat (120 udeležencev). Tečaje smo organizirali po dogovoru s posameznimi knjižnicami, skupaj z uvodnim tečajem Uporaba programske opreme COBISS3 – osnovna navodila, večkrat tudi v kraju udeležencev tečaja, kljub težavam z organizacijo (npr. neustrezni tehnični pogoji za izvajanje tečajev v različnih krajih in načini plačevanja organizatorjev in neorganizatorjev tečajev). Po opravljenem tečaju je knjižnica dobila na voljo testno okolje COBISS3, kjer je lahko preizkusila delo s podatki o zalogi. Žal se je izkazalo, da je bil interes uporabnikov za tečaje precej večji kot pa volja za delo v testnem okolju in čim prejšnji prehod v novo okolje COBISS3. Število testnih baz, ki zavzemajo en celoten strežnik, še do danes ni padlo pod 33. Med temi knjižnicami sta dve v testnem okolju že od leta 2005, 14 knjižnic od leta 2006 in le dve knjižnici od leta 2009. Seveda jih je bilo vmes še veliko več, a so obdobje testiranja hitro zaključile. Zaradi prehitre odločitve za udeležbo na tečaju, ki ji v doglednem času ne sledi tudi delo v pravem okolju, so tečajniki pozabili, kar so se na tečaju naučili, to pa je povzročalo težave in nezadovoljstvo tako pri njih kot tudi pri nas. Iz tega razloga smo se kasneje tudi odločili, da udeležba na nekaterih tečajih ni mogoča, če programske opreme COBISS3 ne uporabljajo tudi v pravem okolju. Pri poskusnem delu v testnem okolju so v knjižnicah velikokrat opazili nepravilnosti in pomanjkljivosti v lastnih podatkih o zalogi. Marsikatera knjižnica se je odločila, da ji pred prehodom v okolje COBISS3 ali med samim prehodom s konverzijo uredimo napačne podatke. Kopiranje podatkov o zalogi je v preteklosti povzročilo