OZ 2009/4

202 ORGANIZACIJA ZNANJA 2009, LETN. 14, ZV. 4 tudi napake v indikatorju postavitve in te napake so bile v nekaterih knjižnicah ob prehodu v okolje COBISS3 programsko odpravljene. Prav tako se je ob nastavljanju števca za inventarno številko in števca za tekočo številko v signaturi izkazalo, da bi bilo treba v knjižnici reorganizirati postopke pri obdelavi zaloge. Ob sodelovanju knjižnic nam je uspelo bistveno zmanjšati število različnih tipov nalepk za gradivo. Skratka, vse je bilo podobno pravi selitvi: čeprav je selitev naporna in morda nadležna, pa je hkrati priložnost za izboljšanje reda in organiziranosti. Ob prehodu v okolje COBISS3, V3, je programsko opremo COBISS3 uporabljalo 65 knjižnic, nakar je število knjižnic letno naraščalo za več kot 60. Od sredine leta 2006, ko smo v COBISS3 omogočili tudi prevzemanje bibliografskih zapisov iz vzajemne baze in urejanje lokalnih polj 610z,a, 675b,s in 992b,y, so vse knjižnice, vključene v sistem COBISS, takoj začele uporabljati programsko opremo COBISS3. Mesečno knjižnice v COBISS3 prevzamejo kakšnih 15.000 zapisov. Takšnemu pristopu smo prilagodili tudi organizacijo tečajev in za začetek dela v okolju COBISS3 pripravili tečaj Uporaba programske opreme COBISS3 – Prevzemanje in zaloga. Za knjižnice, ki evidentirajo tudi podatke o zalogi za serijske publikacije, pa smo pripravili dvodnevni tečaj Uporaba programske opreme COBISS3/Zaloga – serijske publikacije. V segmentu COBISS3/Zaloga obstaja tudi možnost izvedbe inventure knjižničnega gradiva, s čimer želimo doseči večjo avtonomnost knjižnic pri izvajanju postopkov inventure. Do sedaj je bilo izvedenih več kot 50 inventur. Uvedba segmenta COBISS3/Zaloga je imela vpliv tudi na segment COBISS3/Nabava, saj se je po uvedbi tega segmenta število obdelanih nabav povečevalo hitreje. Čeprav lahko knjižnice pripravljajo podatke o zalogi tudi brez nabavnih postopkov, je v knjižnicah, ki uporabljajo segment Nabave, takšen postopek uporabljen le izjemoma ali pa sploh ne. Uporabniški vmesnik za vnos nabavnih podatkov med podatke o zalogi smo sicer na željo uporabnikov, ki jim segment Nabave ni bil zanimiv, spremenili po vzoru vmesnika v segmentu COBISS3/Nabava. Segment COBISS3/Serijske publikacije, ki je bil zaradi potreb po stalnem urejanju podatkov o zalogi tudi razlog za realizacijo segmenta COBISS3/Zaloga, knjižnice redko uporabljajo, saj je delo z dokumenti pri nabavi serijskih publikacij zelo zahtevno. Poleg tega smo delo z vzorci za kontrolo dotoka organizirali tako, da lahko poteka znotraj segmenta COBISS3/Zaloge brez uporabe segmenta COBISS3/Serijske publikacije. Podobno velja tudi za vzajemno bazo vzorcev (trenutno je vnesenih 1500 vzorcev), ki smo jo vzpostavili junija 2007. Uporaba vzorcev se je uveljavila predvsem pri serijskih publikacijah, ki redno in pogosto izhajajo, saj je za evidentiranje dotoka novih številk med podatke o zalogi potrebna le minimalna akcija. Za uvajanje v delo v segmentu COBISS3/Serijske publikacije je pripravljen tridnevni tečaj Uporaba programske opreme COBISS3/ Serijske publikacije – nabava. Programska oprema COBISS3, V4, se je razširila še za segment COBISS3/Izposoja. Maja 2007 je osem knjižnic po tridnevnem tečaju Uporaba programske opreme COBISS3/Izposoja začelo uporabljati novo programsko opremo. Gre predvsem za šolske in specialne knjižnice, splošne bodo morale še malo počakati. Danes uporablja segment COBISS3/Izposoja več kot 60 knjižnic. Maja 2008 smo v segmentu COBISS3/Izposoja omogočili delo s stalnimi rezervacijami, kar vključuje evidentiranje, izposojo in vse potrebne izpise za spremljanje stalnih rezervacij. Letos smo v segmentu COBISS3/Izposoja dodali še možnost vpeljave oddelkov za izposojo, kar je ta trenutek zanimivo za šolske knjižnice. Intenzivno pa razvijamo še evidentiranje terjatev in blagajne ter preostale manjkajoče funkcije v segmentu. Vpeljavo programske opreme COBISS3 je spremljala tudi arhitektura računalniške opreme. Z eno izjemo so sedaj vse baze podatkov knjižnic, ki uporabljajo COBISS3, na enem od štirih glavnih produkcijskih strežnikov za COBISS3. Pri tem so ti strežniki optimalno povezani s strežniki COBISS2, tako da je zagotovljena učinkovita izmenjava podatkov. V delovnem času je prijavljenih povprečno 500 uporabnikov. V zadnjem času pridružujemo še strežnike za podporo podatkovnim bazam Oracle, kamor bomo preselili podatkovne baze COBISS3. Vzdrževanje podatkovnih baz, aplikacijskih servisov in pripadajočih datotek je tako optimalno. Tudi zmogljivost strežnikov je za tak način dela ustrezna, zatakne pa se ob zaganjanju različnih statistik v delovnem času, ki močno upočasnijo delovanje. Uporabnikom zato svetujemo zagon statistik izven delovnega časa in v ta namen lahko izkoristijo možnost zagona statistik po urniku. Seveda pa na hitrost delovanja vpliva tudi intranetno omrežje knjižnice, namenjeno najrazličnejši uporabi. To je treba upoštevati ob odpravljanju različnih problemov, za katere je vzrok lahko na IZUM-u, v omrežju knjižnice ali pa vmes. Programsko opremo COBISS3 po podatkih iz prvega polletja 2009 uporablja 294 knjižnic (od 386): nacionalna, 51 visokošolskih (od 73), 69 specialnih (od 124), 62 splošnih (od 66) in 111 šolskih (od 122).