OZ 2009/4

M T 203 ORGANIZACIJA ZNANJA 2009, LETN. 14, ZV. 4 Slika 4: Delež knjižnic, ki uporabljajo programsko opremo COBISS3 Slika 5: Delež knjižnic, ki uporabljajo segment COBISS3/Medknjižnična izposoja Slika 6: Delež knjižnic, ki uporabljajo segment COBISS3/Nabava Slika 7: Delež knjižnic, ki uporabljajo segment COBISS3/Serijske publikacije Slika 8: Delež knjižnic, ki uporabljajo vzorce za kontrolo dotoka serijskih publikacij Slika 9: Delež knjižnic, ki uporabljajo segment COBISS3/Izposoja Iz grafov je jasno razvidno, da splošne knjižnice najbolj uporabljajo programsko opremo COBISS3, najsi gledamo v celoti ali po posameznih segmentih. Razlog je gotovo v ustaljenih postopkih, ki so značilni za ta tip knjižnic in tudi v dobri organiziranosti delovanja. Na ta način dosežejo z uporabo programske opreme največji učinek, kar je pri avtomatizacijah tudi sicer tipično. S programsko opremo COBISS3 se danes ureja 90 % polj 996 in 80 % polj 997. Preostalih 93 knjižnic, ki še ne uporablja programske opreme COBISS3, navaja za to različne razloge: ni dovolj časa za prehod; odločili se bomo čisto na koncu, ko ne bo več druge možnosti; odločili se bomo, ko bo na voljo tudi COBISS3/Katalogizacija. Pred kratkim smo ustavili zadnji servis za verzijo programske opreme COBISS3, V2, ki je bila leta 2005 nadomeščena z verzijo 3. Tako smo sprostili nekatere vire in poenostavili vzdrževanje programske opreme. Tudi pri knjižnicah, ki so uporabljale verzijo 2, so bili razlogi za pasivnost podobni prej naštetim, zato menimo, da argumentov za uporabo programske opreme COBISS3 ni več treba premisliti, ampak se je treba takoj pridružiti knjižnicam, ki jo že uporabljajo.