OZ 2009/4

204 ORGANIZACIJA ZNANJA 2006, LETN. 11, ZV. 4 Avtor poročila: Franci Pivec Panel je vodil državni sekretar v slovenskem Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo József Györkös, s prispevki pa so sodelovali Tibor Sabo (Ministrstvo za znanost in tehnološki razvoj Republike Srbije), Igor Radusinović (Ministrstvo za prosveto in znanost Črne Gore), Đorđe Markez (Ministrstvo za znanost in tehnologijo Republike Srbske – BiH), Atanas Kočov (Svet za znanstveno-raziskovalno dejavnost Republike Makedonije), Aleksandr Dimchev (dekan Filozofske fakultete Univerze v Sofiji) in Orion Zavalani (Politehnična univerza Tirana). Vsebinska izhodišča Evropa je plod odprtega pretakanja in sinergije znanja. Vsak poizkus omejevanja na tem področju je povzročil katastrofo in potrebna so bila desetletja za odpravo škode. Lizbonska strategija temelji na tej zgodovinski izkušnji in Ljubljanski proces je konkretno napotilo za učinkovitejše povezovanje raziskovalnih, izobraževalnih, inovacijskih, kulturnih in sorodnih politik, da bi bili doseženi naslednji cilji: • trajnostni razvoj, • "trikotnik znanja" – raziskave, inovacije, izobraževanje – dodati pa je treba še kulturo, • odprtost znanja kot "pete svoboščine", • konkurenčnost v akademskem okolju, • dostopnost raziskovalnih dosežkov tudi za mala in srednja podjetja, • pravice državljanov do uživanja novih spoznanj. "Ministrski panel" je obravnaval naslednja vprašanja: • Kdo so deležniki, ki morajo vzpostaviti sinergijsko delovanje za uspešno ustvarjanje, pretok in uporabo znanja? • Kateri so primerljivi kazalci stanja v evropskem raziskovalnem prostoru (ERA) in kakšni informacijski sistemi jih podpirajo? • Ali obstajajo učinkovite oblike sodelovanja v regiji pri zagotavljanju informacijske podpore znanju? DOSTOPNOST INFORMACIJ O RAZISKOVALNIH POTENCIALIH IN REZULTATIH RAZISKOVALNEGA DELA ZA SODELOVANJE V REGIJI Vse evropske države imajo bogato tradicijo knjižničarstva, ki predstavlja razvejano intelektualno infrastrukturo, še posebej za raziskovalne, izobraževalne in kulturne dejavnosti. Ker pa ta struktura ni enakomerno razvita in zaostaja glede uporabe IKT, ne more povsod učinkovito podpirati načrtovanega prehoda v evropsko družbo znanja in tudi ne izpolnjevati pričakovanj glede povezovanja in izmenjave znanja. Brez razvitega knjižničarstva, podprtega s sodobno tehnologijo, so tudi napovedi o enotnem evropskem raziskovalnem, univerzitetnem, kulturnem prostoru iluzija. Še posebej pri novih in bodočih članicah je potrebna močnejša angažiranost EU na tem področju. Primer takšne angažiranosti je projekt COBISS.Net , ki vključuje Slovenijo in Bolgarijo kot članici EU in večino držav kandidatk za članstvo v EU iz regije zahodnega Balkana. Namen panela je ovrednotenje tega projekta z vidika dostopnosti informacij o raziskovalnih potencialih in rezultatih raziskovalnega dela za sodelovanje v regiji ter preverjanje možnosti za intenziviranje projekta tako z vidika pripravljenosti domačih dejavnikov kot z vidika mednarodne razvojne pomoči. Panel je s pozdravom odprl Dr. József Györkös in v prispevku, ki ga podajamo v nadaljevanju, dodatno pojasnil izbiro teme in cilj panela. József Györkös COBISS in Evropski raziskovalni prostor (ERA) Uvodoma želim poudariti, kar v javnosti ni dovolj prisotno, da ima Maribor v IZUM-u izjemno pomembno mednarodno institucijo, ki zasluži vso pozornost. Tema, ki smo jo izbrali za panel, ni plod trenutka, ampak z njo nadaljujemo že začeto delo. Slovenska tiskovna agencija je 15. aprila 2008 s sestanka ministrov za znanost iz držav članic EU na Brdu poslala udarno poročilo, zajeto v enem samem stavku evropskega komisarja za znanost in raziskovanje Janeza Potočnika: "V letih, ki prihajajo, boste še zelo veliko slišali o Ljubljanskem procesu!" Takratna slovenska ministrica