OZ 2009/4

206 ORGANIZACIJA ZNANJA 2009, LETN. 14, ZV. 4 E-CRIS tudi v BiH, Črni gori, Makedoniji, Srbiji in Albaniji. Seveda so nekateri sistemi še v preizkusni fazi, saj je na podlagi slovenskih izkušenj jasno, da so poleg programske opreme potrebne tudi organizacijske in normativne podlage za celovito uveljavitev sistema. Morda bomo danes slišali, kaj se dogaja na tem področju v posameznih državah. Je pa zagotovo neracionalno, da ob sistemih E-CRIS in COBISS, ki so dokazano sposobni zagotoviti transparentnost rezultatov raziskovalne dejavnosti, z enakim namenom vsak dan vznikajo novi in novi parcialni sistemi, ki niso infrastrukturno podprti, niso standardizirani, ne jamčijo za točnost in celovitost podatkov in imajo zelo kratko življenjsko dobo. So pa nekateri deležni celo finančne podpore EU, medtem ko se projekt COBISS.Net nikakor ne more dokopati do evropskega denarja za ta namen. Problem je ta, da EU brez pomisleka financira raziskovanje informacijskih sistemov o raziskovalni dejavnosti, kot da bi tukaj obstajale neke globoke znanstvene dileme, noče pa podpreti zastavljenih E-CRIS-ov, ki bi se z dodatnimi evropskimi sredstvi hitro razvili v zanesljive in uporabne informacijske sisteme o raziskovalni dejavnosti. Dokaz za to je SICRIS, ki je v okviru združenja EuroCRIS že pred leti dobil laskavo oceno najboljšega nacionalnega informacijskega sistema o znanosti. Naj sklenem z nesporno ugotovitvijo, da sistem COBISS v okviru slovenskega programa mednarodnega razvojnega sodelovanja ni zgolj pridobitev za knjižnice, ampak tudi za vse druge sfere, ki temeljijo na znanju. To pa še posebej velja za raziskovalno sfero, kjer se znanje generira, saj ji COBISS lahko zagotovi največjo možno transparentnost. Ni treba posebej poudarjati, da je to odločilno za usmerjanje raziskav na individualni in institucionalni ravni, za pametno vodenje raziskovalne politike in za splošno kredibilnost znanosti v družbi. Naj samo navedem, da se je z uveljavitvijo vodenja bibliografije raziskovalcev v javno dostopnem COBISS-u začela krivulja znanstvenih objav v indeksiranih časopisih strmo dvigati in je danes Slovenija glede tega med uspešnimi državami. Ker sem začel z Ljubljanskim procesom, naj poudarim, da COBISS pokriva vsa področja ustvarjalnosti in inovacij in je res najbolj pravi korak v smeri zagotavljanja sinergije med njimi. To pa lahko vsem nam prinese lepšo prihodnost. V nadaljevanju razprave so sodelovali: Dr. Tibor Sabo , pomočnik ministra za znanost in tehnološki razvoj v Srbiji, je predstavil prizadevanja za prehod v "družbo znanja". Žal razmere ne dopuščajo ravni financiranja, ki bi odgovarjala zastavljenim načrtom. Kljub težavam zaradi pomanjkanja sredstev pa dosegajo srbski raziskovalci visoko raven znanstvenih objav, ki je primerljiva s sosednjimi državami. Pomembna je vloga Narodne knjižnice Srbije, ki skrbi za bibliografijo raziskovalcev, pri čemer pogrešajo normativno bazo avtorjev. COBISS je pojem, ki v Srbiji pomeni velik korak v smer moderne informacijske podpore znanosti, izobraževanja ter inoviranja gospodarstva. Dr. Igor Radusinović, pomočnik ministra za znanost, raziskave in tehnološki razvoj v Črni gori, je poudaril, da je v času krize znanost še posebej pomembna. Raziskovalnega dela si ni mogoče več predstavljati brez informacijske podpore, pretoka znanstvenih informacij, transparentnosti rezultatov itd. Sprejete strateške usmeritve zahtevajo dobro koordinacijo med vsemi nosilci, še posebej zaradi pomanjkanja sredstev. Obstoječo raven dostopnosti informacij o raziskovalni dejavnosti je treba bistveno izboljšati in pričakovanja v zvezi s COBISS-om in E-CRIS-om so zelo velika. Knjižnice so naredile velike korake v tej smeri in država jih podpira tako s sredstvi kot z legislaturo. Mag. Đorđe Markez , višji svetovalec v Ministrstvu za znanost in tehnologijo Republike Srbske (BiH), je pojasnil, da je v BiH znanost v pristojnosti entitet, le mednarodni projekti spadajo v pristojnost Ministrstva za civilne zadeve. Sredstva za raziskave so se drastično zmanjšala od 1,5 % BDP v letu 1990 na 0,15 % BDP v letu 2008. Republika srbska želi postaviti svoj E-CRIS in upajo, da jim bo to v letu 2010 tudi uspelo. To je pogoj za izboljšanje mobilnosti in intenzivnejšo izmenjavo informacij v sektorju znanosti in visokega šolstva. Dr. Atanas Kočov, dekan skopske Fakultete za strojništvo, član Ministrskega sveta RM za znanost in tehnologijo ter koordinator za raziskave v tehničnih znanostih Republike Makedonije, je predstavil nove zakonske rešitve in strateške usmeritve Makedonije, ki temeljijo na trikotniku znanje-izobraževanje-inovacije. Še posebej za univerzo je zelo kritična kompatibilnost z evropskim univerzitetnim prostorom, za kar pa je potrebna učinkovita informacijska podpora. Iz Šestega okvirnega programa (FP6) in Sedmega okvirnega programa (FP7) se vrača v državo le 7 % vplačane "članarine". COBISS in COBISS.Net vidijo tudi kot dejavnika nujnih premikov v akademski sferi nasploh. Dr. Orion Zavalani, dekan FIE v okviru Politehnične univerze Tirana, je z nekaj besedami orisal potrebo albanske raziskovalne sfere po boljši informacijski podpori. Dr. Aleksandr Dimchev, dekan Filozofske fakultete sofijske univerze in dolgoletni predsednik bolgarske Zveze knjižnic, je predstavil poročilo, ki ga podajamo v nadaljevanju.