OZ 2009/4

M T 207 ORGANIZACIJA ZNANJA 2009, LETN. 14, ZV. 4 V razpravi je Stamenka Uvalić-Trumbić pozdravila veliko pripravljenost na izmenjavo dobre prakse v regiji. Pozitivno je presenečena, da vse države prepoznavajo ključni pomen knjižnično-informacijske infrastrukture za razvoj znanosti in družbe nasploh. To bi morali upoštevati tudi pri akreditaciji univerz. Dr. Franci Demšar, direktor Agencije Republike Slovenije za raziskovalno dejavnost, je izrazil veselje nad tem, da spoznanje o velikem pomenu COBISS-a in na njem temelječih servisov, ki jih zagotavlja IZUM, prodira tudi v druge države regije. SICRIS je izjemen sistem, saj združuje celo vrsto podatkovnih baz (registri, COBIB, Web of Science, Digitalna knjižnica Slovenije, sistem letnega poročanja ARRS itd.). Brez tega si ni mogoče predstavljati transparentnosti slovenske znanosti. Dr. Tatjana Aparac-Jelušić, predsednica Evropskega združenja univerzitetnih oddelkov za knjižničarstvo in informacijske znanosti, je podprla predlog dr. Dimcheva o srečanju predavateljev s tega področja v regiji. Vsi skupaj imamo pomembno nalogo ohranjati in predstavljati kulturno dediščino svoje države. Koristili bi tudi stiki agencij za raziskovalno dejavnost, saj zelo potrebujemo izmenjavo izkušenj na področju standardov, ki se uporabljajo. Aleksandr Dimčev Dostop do informacij, subjekti oblikovanja informacijske politike in generiranja informacij v Republiki Bolgariji ter možnosti za sodelovanje Splo{ne spremembe v Bolgariji v obdobju 1989–2009 in posledice za informacijski sektor Spremembe leta 1989 so v Bolgariji povzročile resno ekonomsko krizo. Podobno je bilo v drugih državah bivšega socialističnega bloka v Srednji in Vzhodni Evropi. Kriza je bila še posebej ostra prvih 10 ali 12 let po prehodu. V letih 2000–2002 so reforme začele postopoma kazati pozitivne rezultate. S sprejetjem Bolgarije med članice EU leta 2007 so dobila pričakovanja glede stabilizacije družbe in razvoja ekonomike, izobraževanja, kulture itd. realno podlago. Žal so negativni procesi, povezani z globalno ekonomsko krizo, ki so se pojavili tudi v naši državi, spet prinesli omejitve javne porabe. Finančna in ekonomska kriza je povzročila občutno zmanjšanje BDP kar 4,8 % v devetih mesecih leta 2009. Prognoza proračuna za leto 2010 napoveduje padec za 6,3 %. Nova vlada, ki je nastopila julija 2009, je med svoje prioritete uvrstila tudi izobraževanje. V nasprotju s tem pa se odstotek v okviru BDP, ki se nanaša na sredstva za ta namen, realno zmanjšuje. Zmanjšujejo se tudi sredstva za znanost in kulturo. Prav v teh sektorjih pa se nahajajo subjekti, ki opredeljujejo informacijsko politiko države, zagotavljajo informacije, generirajo informacijske proizvode in storitve ter oblikujejo hrbtenico informacijske infrastrukture. Statisti~ni podatki za nekatere najpomembnej{e parametre (ponudniki in uporabniki informacij) • Prebivalstvo Bolgarije: 7,6 mio (v obdobju 1989– 2008 se je zmanjšalo za 1,3 mio). • V državi je 51 uradno priznanih visokih šol in kolidžev (42 univerz in specializiranih visokih šol ter 9 kolidžev, od tega 37 državnih in 14 privatnih). Obstaja še mnogo drugih, brez uradne akreditacije. Povečano število visokih šol in neučinkovit nadzor nad njimi povzroča zniževanje kakovosti visokega šolstva. • Število študentov je od 188.479 leta 1990 naraslo na 264.463 leta 2009. • V državi je okoli 150 raziskovalnih centrov in inštitutov, ki pripadajo visokim šolam, Bolgarski akademiji znanosti, Kmetijski akademiji in drugim. Raziskovalne strukture morajo preživeti pretežno brez državnega financiranja. • Število znanstvenikov in predavateljev, ki delajo na visokih šolah in v znanstvenih organizacijah, se giblje okoli 23.000. • Delež sredstev za izobraževanje v BDP je približno 4,2 % in je nezadosten. • Država investira v znanost okoli 0,5 % svojega BDP, kar je bistveno manj od povprečja EU, ki je 1,84 %. Za Bogarijo sta po deležu BDP, namenjenem raziskovalni dejavnosti, le še Ciper in Romunija. Iz ocene izdatkov za znanost izhaja še en zaskrbljujoč rezultat: medtem ko v državah EU okoli 2/3 sredstev za raziskave prispeva gospodarstvo, je pri nas ta delež zelo nizek, le okoli 0,1 % BDP. To je 10-krat manj od povprečja EU-27, ki je znašal 1 % v letu 2005. Nizek delež zasebnega financiranja je povezan z ekonomsko strukturo gospodarstva. Informacijska politika Po letu 1990 pogrešamo resno in jasno definirano politiko države glede knjižnic, informacijskega sektorja in infrastrukture. V obdobju prehoda je knjižnično- informacijska podpora bolgarski znanosti drastično zaostala v primerjavi z razvitimi državami, deloma pa tudi v primerjavi z državami Srednje in Vzhodne Evrope, ki imajo podobno knjižnično-informacijsko infrastrukturo in sisteme (kot osnovne subjekte informacijske oskrbe znanosti in visokega šolstva). Posledica odsotnosti politike in razvojne strategije tega sektorja so razmere, ko imajo naši študenti 30- do 40-krat manj možnosti