OZ 2009/4

M 211 ORGANIZACIJA ZNANJA 2006, LETN. 11, ZV. 4 Avtor poročila: Franci Pivec Drugi "ministrski panel" sta vodili Majda Širca, slovenska ministrica za kulturo, in mag. Tatjana Likar, voditeljica sektorja za knjižnice v tem ministrstvu, sodelovali pa so Nadica Momirov (Ministrstvo za kulturo Srbije), Dragan Nedeljković (Ministrstvo za kulturo Republike Makedonije), mag. Igor Chipev (Ministrstvo za kulturo Bolgarije), Joli Eleni Gjovreku (Ministrstvo za turizem, kulturo, mladino in šport Republike Albanije), Jelena Đurović (Nacionalna knjižnica Črne Gore) in dr. Ismet Ovčina (Nacionalna in univerzitetna knjižnica BiH). Vsebinska izhodišča Zametki EU so sicer trdno povezani s premogom in jeklom, vendar je združevalna vez Evrope v resnici kultura. Pogodba EU daje to slutiti šele v 151. členu, v katerem je zaveza podpore "razcvetu kultur držav članic" in "sodelovanju s tretjimi državami /…/ na kulturnem področju". Tako iz Evropske agende za kulturo kot tudi iz programa Kultura 2007–2013 izhaja tesna povezanost med kulturo in ustvarjalnostjo, saj je kultura katalizator ustvarjalnosti. Na tem temelji tudi misel, da je teritorialna širitev EU brez smisla, če hkrati ne pomeni tudi širitve duha. V dokumentih EU pogosto omenjan trikotnik znanja raziskovanje-inovacije-izobraževanje je osiromašen, če ga ne razširimo v "kvadrat" še s kulturno ustvarjalnostjo. Zato evropski indeks ustvarjalnosti (ECI – European Creativity Index) celovito zajema tudi umetniško izobraževanje, zaposlenost v kulturi, kulturno ponudbo, sodelovanje v kulturnih dejavnostih, uporabo IKT, normativno in finančno podporo kulturnemu ustvarjanju in ekonomski prispevek kulturne dejavnosti. To je blizu paradigmi o treh razvojnih T-jih: tehnologiji, toleranci in talentih. Element kulturne ustvarjalnosti v največji meri zagotavlja odprtost EU, ki se zdi včasih vprašljiva, saj "tretje" države kritično ugotavljajo, da "združevanje Evrope preveč sovpada z njenim ograjevanjem". EU za kulturno sodelovanje priporoča "odprto metodo usklajevanja", za katero pa so potrebne sprotne in zanesljive informacije o kulturni ustvarjalnosti. Evropska KNJIŽNI^NI INFORMACIJSKI SISTEMI ZA PREGLED USTVARJALNOSTI sredstva se trošijo za številne informacijske mreže, ki hitro vzniknejo in vse prepogosto tudi hitro razpadejo. Ob tem pa niso optimalno uporabljeni knjižnični sistemi, ki najbolj zanesljivo beležijo, hranijo, obdelujejo in ponujajo informacije o kulturni ustvarjalnosti. Kljub nezadostni podpori se knjižnični sistemi tehnološko posodabljajo, kadrovsko izpopolnjujejo in medsebojno povezujejo v mednarodne knjižnično-informacijske mreže, ki lahko pomembno spodbujajo inovacijske procese. Sistem COBISS je model knjižničnega informacijskega sistema, ki bibliografsko obdeluje številne rezultate ustvarjalnega delovanja. Ob ustrezni normativni, tehnološki in razvojni podpori, kakršna je zagotovljena v Sloveniji, zagotavlja sprotne in celovite podatke o ustvarjalnosti na področju umetnosti, znanosti, visokega šolstva itd. Na teh informacijskih podlagah že deluje sistem knjižničnih nadomestil avtorjem, evalvacija raziskovalne dejavnosti, habilitacijski postopki itd. Mreža COBISS.Net "pokriva" države jugovzhodne Evrope in že zagotavlja obsežno izmenjavo bibliografskih podatkov o ustvarjalnih dosežkih med nacionalnimi knjižničnimi sistemi. Njen obseg presega vse druge oblike kulturne izmenjave, vendar je bibliografska izmenjava zaradi "nevidnosti" običajno podcenjena. Drugače pa je z njeno uporabo, ki se iz dneva v dan širi. Razpravo je uvedla slovenska ministrica za kulturo Majda Širca s prispevkom, ki ga v celoti navajamo v nadaljevanju. Majda Širca COBISS.Net in Evropsko leto ustvarjalnosti in inovacij Konferenca COBISS 2009 jasno kaže, da je IZUM uspel s svojo povezovalno vlogo v regiji, ki temelji na odprtosti in medsebojnem spoštovanju. Pravkar smo sklenili podobno uspešno ministrsko konferenco v Ljubljani, na kateri smo obravnavali skrb za kulturno dediščino. V Evropskem letu ustvarjalnosti in inovacij, ki nikakor ne sme ostati zgolj na deklarativni ravni, nam je predsedujoča Švedska ponudila podlago za poenotenje pogledov v obliki t.i. "trikotnika ustvarjalnosti", ki naj