OZ 2009/4

M T 213 ORGANIZACIJA ZNANJA 2009, LETN. 14, ZV. 4 to mogoče preprosto kupiti. V Sloveniji razvijamo naš knjižnični informacijski sistem že 25 let. Zahvaljujoč IZUM-u delamo to sistematično in celovito, zato je COBISS po kakovosti primerljiv z vsakim knjižničnim informacijskim sistemom v svetu. Vanj vgrajene funkcije nam omogočajo bolj sproten in celovitejši pregled vseh objavljenih rezultatov ustvarjalne dejavnosti, kot ga ima katera koli država na svetu. Za primer navajam knjižnično nadomestilo, ki ga na podlagi smernic EU naše ministrstvo izplačuje avtorjem, katerih dela se izposojajo v javnih knjižnicah. Izplačila se uravnavajo po podatkih, ki jih sprotno zagotavlja sistem COBISS in takšno informacijsko podlago poleg Slovenije lahko danes ponudi samo še kakšna skandinavska država. Priznati moram, da se tudi v Sloveniji še vedno ne zavedamo, kakšen izjemen informacijski potencial imamo v kooperativnem online bibliografskem sistemu. Ne gre za to, da ne bi vedeli za COBISS, saj je v Sloveniji navzoč enako kot telefon, železnica ali televizija. Ni ga treba dodatno propagirati. Problem je v neustreznem vrednotenju znanja in ustvarjalnosti, še posebej v gospodarstvu. Toda prav COBISS je s svojimi bazami podatkov živo in stalno prisotno opozorilo ter pritisk, da bi se v našem razvoju lahko in morali bistveno bolj opreti na lastni talent in pamet. Naj sklenem z ugotovitvijo, da se tudi veliko večje države, kot je Slovenija, danes ne morejo razvijati kot izolirani otoki, saj v regiji, Evropi in svetu vlada soodvisnost. To še posebej velja za znanje in kulturno ustvarjalnost, knjižnični informacijski sistem pa je nenadomestljiva podlaga njune odprtosti. Ni dovolj, če imamo pregled nad ustvarjalnimi dosežki lastnega okolja, spremljati je treba tudi ustvarjalne dosežke sosedov in širše, medsebojna povezanost na tem področju pa je pomembno jamstvo sožitja in sodelovanja med narodi. V naši regiji imamo knjižnično-informacijsko mrežo COBISS.Net , ki omogoča, da drug drugemu sproti prikazujemo in zagotavljamo dostop do rezultatov ustvarjalnega delovanja. Čeprav predstavljamo politično najbolj zapleten del Evrope, so knjižničarji in informatiki s projektom COBISS.Net ustvarili platformo za sodelovanje, kakršne nimajo druge evropske regije in ki nam lahko prinese prednost, če jo bomo hoteli izkoristiti. Vabim vas, da v duhu Evropskega leta ustvarjalnosti in inovacij na današnjem panelu pred najbolj izbranim avditorijem ocenite, do kod smo prišli s posodobitvijo naših knjižničnih informacijskih sistemov na podlagi programske opreme COBISS in kaj si lahko obetamo od nadaljevanja projekta COBISS.Net , ki je pomemben sestavni del mednarodnega razvojnega sodelovanja Slovenije v regiji Jugovzhodne Evrope in še posebej Zahodnega Balkana. Mariborskemu IZUM-u je treba priznati, da je opravil veliko delo in ne dvomim, da bo z znanjem in zavzetostjo, ki jo ima, sistem še nadalje uspešno razvijal. V nadaljevanju razprave so sodelovali: Dragan Nedeljković, pomočnik makedonskega ministra za kulturo, je spomnil, da so se nekatere makedonske knjižnice z IZUM-om spoznale že v nekdanji državi in so v novih razmerah hitro navezale dober stik. Makedonija je del sistema COBISS.Net že od njegovega začetka in Ministrstvo za kulturo tak razvoj močno podpira. Sodoben knjižnični informacijski sistem je pogoj za učinkovito varovanje kulturne dediščine, obenem pa zadovoljuje sodobne potrebe uporabnikov po bibliografskih informacijah. Nadica Momirov, državna sekretarka v srbskem Ministrstvu za kulturo, je v svojem prispevku izhajala iz prepričanja, da je širjenje EU smiselno le pod pogojem, če je to tudi duhovno odpiranje. Sodobna kulturna ustvarjalnost zahteva nove pristope in tehnologije in IKT je nujna za razvijanje talentov. Virtualna biblioteka Srbije je največji in najuspešnejši kulturni projekt Srbije, za kar gre zahvala tudi IZUM-u. Prinaša veliko dodano vrednost in obenem ekonomsko racionalizacijo v delovanju knjižnic. Zato bo projekt tudi v prihodnje deležen podpore srbske vlade, kar je zapisano tudi v Strategiji razvoja kulture. Še naprej pa bo odločilna vloga Narodne knjižnice Srbije. Jole Eleni Gjovreku, predstavnica albanskega Ministrstva za turizem, kulturo, mladino in šport, je v svojem prispevku izhajala iz potrebe po kulturnem sodelovanju, pri čemer je vloga knjižnic nepogrešljiva. Poudarila je željo in potrebo Republike Albanije po kulturnem odpiranju, pri čemer bi lahko COBISS.Net kot mednarodna knjižnična mreža odigral zelo veliko vlogo. Vse to se vključuje v prizadevanja za pridružitev EU. Izrazila je zadovoljstvo s prispevkom, ki ga v tej smeri albanskim knjižnicam daje IZUM. Mag. Igor Chipev, direktor direktorata za knjigo in knjižnice v bolgarskem Ministrstvu za kulturo, je utemeljil knjižnični sistem kot hrbtenico kulture v sleherni državi. Seveda so centralnega pomena v Evropskem letu ustvarjalnosti in inovacij, saj lahko vedno nazorno pokažejo, kaj zmore ustvarjalnost nekega okolja. Knjižnica je v življenju ljudi prisotna "od rojstva do smrti". Bolgarija se lahko pohvali z razvejano strukturo knjižničarstva in država si zelo prizadeva za njegovo posodobitev oz. informatizacijo, kar je že dopoldne v okviru prvega panela podrobneje prikazal dr. Dimchev.