OZ 2009/4

214 ORGANIZACIJA ZNANJA 2009, LETN. 14, ZV. 4 Jelena Đurović, direktorica Nacionalne knjižnice Črne Gore "Đurđe Crnojević" v Cetinju, je v svojem prispevku poudarila podporo IZUM-a in Vlade Republike Slovenije pri razvoju njihovega knjižničnega informacijskega sistema. Še posebej se je zahvalila mag. Tomažu Seljaku za njegovo osebno zavzetost pri tem. COBIS.Net je zelo pomemben dejavnik odpiranja črnogorske kulture v svet, obenem pa predstavlja veliko racionalizacijo v delovanju knjižnic. Nedavno sprejet Zakon o kulturi bo omogočil še hitrejši razvoj na tem področju. Veljavna Strategija razvoja informacijske družbe pripisuje knjižničnemu informacijskemu sistemu zelo vidno mesto. Dr. Ismet Ovčina, direktor Nacionalne in univerzitetne knjižnice BiH, je podal prispevek, ki ga v celoti navajamo v nadaljevanju. V odprti razpravi je dr. Borjana Hristova , direktorica Nacionalne knjižnice Bolgarije, pojasnila, da je dolgoročni cilj njihovega sodelovanja z IZUM-om in uporabe COBISS-a vzpostavitev Virtualne knjižnice Bolgarije. Sreten Ugričić , upravnik Narodne knjižnice Srbije, je omenil svoje delovanje v Evropski digitalni knjižnici ter vodenje Selekcijske komisije Svetovne digitalne knjižnice, kar kaže, kako visoko smo cenjeni v svetu knjižnične avtomatizacije, vse skupaj pa se je začelo tukaj, v mariborskem IZUM-u. Prepričan je, da kultura enako kot znanost potrebuje svoj E-CRIS in da je ena od pomembnih možnosti, ki jih ponuja COBISS, pregled nad celotno ustvarjalnostjo. Ustvarjalnost se napaja iz virov, ki jih imajo knjižnice, ter se popisana v novih virih spet vrača nazaj v knjižnice. Mag. Tatjana Likar je sklenila panel z ugotovitvijo, da žanjemo sadove četrtstoletnega dela IZUM-a in njegovih partnerjev. Očitno smo na zelo dobri poti, na kateri nas čakajo še mnogi razvojni izzivi. Vemo, da se nihče ne more razvijati kot izoliran otok, za kulturo pa to velja še prav posebej. Ponoviti velja pričakovanje, ki ga je na začetku konference izrekel veleposlanik Vojko Volk, da si namreč v prihodnosti predstavlja COBISS.Net kot regionalno e-knjižnico, knjižničarje pa kot uvajalce najširše družbene skupnosti v informacijsko družbo. Ismet Ovčina Pisana kulturna dediščina v sodobnem času V postdaytonski Bosni in Hercegovini je področje kulture urejeno na decentraliziran način. Na državni ravni so pristojnosti za opredeljevanje temeljnih načel sodelovanja, usklajevanja načrtov entitetskih oblastnih organov in za definiranje strategije na mednarodni ravni na področju kulture dodeljene Ministrstvu za civilne zadeve Bosne in Hercegovine. V obeh entitetah v BiH obstajata ministrstvi, ki sta pristojni za kulturo, in sicer: v Republiki Srbski je to Ministrstvo prosvete in kulture, v Federaciji BiH pa Ministrstvo za kulturo in šport. Nadalje obstajajo v Federaciji BiH resorji za kulturo tudi na ravni kantonalnih ministrstev, v Distriktu Brčko BiH pa deluje oddelek, pristojen za vprašanja s področja kulture. V seštevku za kulturo v Bosni in Hercegovini "skrbi" kar 14 ministrstev. Komisija Sveta Ministrov BiH je sprožila pobudo za izdelavo kulturne strategije BiH in kultura je bila junija 2006 (prvič) vključena v popravljeno Srednjeročno strategijo BiH 2004–2007 (PRSP), s čimer se je šele odprla možnost, da bi kulturno politiko obravnavali v kontekstu krepitve socialne kohezije v Bosni in Hercegovini in jo torej sprejeli kot eno od strateških politik družbenega razvoja. Zahvaljujoč posameznikom in skupinam, ki se trudijo preko kulture, jezika, tradicije in običajev reprezentirati svojo državo, so sledovi Bosne in Hercegovine vidni v več kot 100 državah po svetu. Celota razvoja Bosne in Hercegovine kot tudi njenih strateških interesov za svoboden pretok idej, ljudi, projektov tako v državi kot v svetu je pogosto v središču pozornosti mednarodne in regionalne kulturne politike ter sodelovanja. Bogastvo kulturno-zgodovinske dediščine je ena od komparativnih prednosti prostorsko majhne države, kakršna je Bosna in Hercegovina. Obstaja v svetu, ki se pospešeno globalizira preko vsiljevanja sistema vrednot in ki ne izraža prevelike občutljivosti za tradicionalno kulturo, a obenem v svetu, ki vse večjo pozornost posveča ohranjanju vrednot večstoletne kulturne dediščine. Kultura je avtonomija, ki ima svojo notranjo logiko razvoja in je istočasno tudi vseobsežno družbeno dejstvo oziroma nosilec skupnega družbenega razvoja. Posebnost Bosne in Hercegovine je med drugim tudi dotikanje in mešanje več civilizacij, sobivanje štirih svetovnih religij ob zavidljivi stopnji tolerance in medsebojnega upoštevanja, brez asimilacijskih pretenzij integriranja oz. brez unificiranja kulturnega obrazca, ki bi poglabljal razliko in posebnost vsake kulturne individualnosti posebej. Drugo in različno prebivališče domačnosti in tujosti, avtonomije in heteronomije, multikulturnosti in tolerance kot ideal sodobne Evrope, je v tradiciji Bosne in Hercegovine prisoten že od davnine.