OZ 2009/4

M T 215 ORGANIZACIJA ZNANJA 2009, LETN. 14, ZV. 4 Multikulturnost je v Bosni in Hercegovini realnost in dejstvo, o čemer med drugim pričajo tudi vsebine zbirk Nacionalne in univerzitetne knjižnice BiH ter zbirke drugih knjižnic v Bosni in Hercegovini, v katerih se nahajajo tudi dokumenti, pisani in tiskani z domačo pisavo in jezikom, vendar tudi s pisavami in jeziki civilizacij vzhodnih in zahodnih civilizacij, v latinskem, grškem, staroslovanskem, arabskem, turškem, perzijskem, hebrejskem, italijanskem, francoskem, ruskem, nemškem in madžarskem jeziku in številnih drugih. V Unescovi Deklaraciji o načelih mednarodnega sodelovanja iz leta 1996 je v 1. členu zapisano: "Vsaka kultura ima dostojanstvo in vrednost, ki jo je treba spoštovati in ohraniti. V tej bogati raznovrstnosti in različnosti in z medsebojnim vplivanjem se kulture predstavljajo druga drugi: vse kulture sveta tvorijo del dediščine, ki pripada vsemu človeštvu." Pomen avtomatizacije knjižničnih procesov so knjižničarji v BiH dojeli v začetku osemdesetih let 20. stoletja ter se ob tem zavedli zapletenosti problema projektiranja avtomatiziranih informacij (ali knjižnično- informacijskega sistema). Narodna in univerzitetna knjižnica BiH, v kateri deluje Virtualna knjižnica Bosne in Hercegovine, je članica COBISS.Net in trenutno koordinira delo štiridesetih knjižnic različnih tipov: univerzitetnih, kantonalnih, ljudskih, javnih, specialnih, fakultetnih idr. Nove informacijske tehnologije, predvsem internet in digitalni format, omogočajo danes uporabnikom izvajanje zapletenih procesov preiskovanja, odkrivanja, sporočanja in uporabe virtualnih publikacij, za kar potrebujejo le nekaj minut. Seveda je danes v dobi avtomatizacije v emporiju informacij naloga knjižnic zelo občutljiva in odgovorna, ko jo soočimo z definicijo knjižničarstva v kontekstu "organizacije človeškega znanja". Prav zato je razvijanje te dejavnosti stalna odgovornost in naloga družbe v celoti. Knjižnice tvorijo nepogrešljivo sestavino kulturne, izobraževalne, znanstvene in informacijske infrastrukture neke družbe in so nenadomestljiv del kulturne dediščine. Če bi se bogastvo neke države merilo s kulturnim bogastvom in bogastvom tradicije, bi bila Bosna in Hercegovina zelo bogata država. Zaradi njene burne zgodovine se velik del kulturne dediščine Bosne in Hercegovine hrani v različnih zakladnicah, zato bi bila zelo koristna informacija o obstoju tega neprecenljivega bogastva in digitalizacija kulturne dediščine. Na ta način bi lahko knjižnice in državljani BiH vsaj v virtualni obliki dedovali artefakte kulturno-zgodovinske identitete Bosne in Hercegovine. Digitalizacija te vrste gradiva in njegova dostopnost za javnost je, poleg pomembnosti ohranjanja kulturno- zgodovinske dediščine Bosne in Hercegovine, pomembna tudi za predstavljanje države, njenih narodov ter tradicije pismenosti v tem prostoru. (Iz bosanščine prevedel Franci Pivec.)