OZ 2010/1-2

18 ORGANIZACIJA ZNANJA 2010, LETN. 15, ZV. 1 – 2 ODPRTE INOVACIJE, ODPRTA KODA IN LINUX Razvoj odprtokodne programske opreme se danes obravnava kot eden največjih virov inovacij. V splošnem je inovativnost lastniška dejavnost, ki poteka večinoma znotraj organizacije, v obliki skrbno upravljanih dejavnosti in procesov, ki pa so jih predvsem tehnološka podjetja v zadnjem desetletju začela odpirati in jih preusmerjati na neodvisne izumitelje in razvojne skupine zunaj svojih zidov. Pri tem igra ključno vlogo internet, zaradi katerega so spremembe na področju komuniciranja, posredovanja znanja in informacij intenzivnejše kot doslej, cena distribucije informacij je praktično enaka nič. V novih razmerah, ko nastajajoča družba znanja vse bolj presega organizacijske okvirje, se tudi razvoj in oblikovanje novih izdelkov in storitev vse pogosteje dogaja zunaj korporativnih meja. [5] Organizacije na področju visokih tehnologij (komunikacije, elektronika, IT …), potrošniških dobrin ipd. vključujejo neposredno v sam proces ustvarjanja novih proizvodov uporabnike (potrošnike), specializirana podjetja in neodvisne pogodbene strokovnjake. Ti zunanji sodelavci prispevajo k večji učinkovitosti ustvarjalnih procesov, vendar podjetja ponavadi ohranijo nadzor nad inovacijskim procesom. Sodobne tehnologije danes narekujejo delegiranje razvoja navzven, kar dejansko predstavlja prepuščanje procesov inoviranja in njihovega upravljanja zunanjim partnerjem, ki delujejo povezani v različnih sodelovalnih mrežah oziroma online skupnostih. Najbolj izstopajoč primer takega decentraliziranega načina inoviranja so ravno informacijske dobrine, recimo programska oprema. Odprt model delovanja in sprejemanja odločitev, hkratnega vnosa različnih programov, pristopov in prednostnih nalog se ravno v svoji odprtosti razlikuje od bolj zaprtih in kontroliranih ter centraliziranih modelov razvoja. Uporabljajo se načela porazdeljenega razvoja izvorne kode in njene proste razpoložljivosti za javno sodelovanje. Rezultat tega medsebojnega sodelovanja enakovrednih sodelavcev v okviru tako imenovane internetne odprtokodne skupnosti je običajno tako imenovani odprtokodni programski proizvod. [6] Nov, odprt pristop omogoča razvoj ob nižjih stroških, nov izboljšan in pestrejši nabor funkcij ter razvoj novih industrij. Danes najbolj poznan in najširše priznan uspeh odprtokodne skupnosti je dejavnost tako imenovane skupnosti Linux. Skupnost je z idejo prostega razširjanja in uporabe programske kode že ustvarjenih programskih rešitev dosegla izjemen napredek v kolektivnem razvoju operacijskega sistema Linux in prostega programja na sploh. Razvijalci v tej skupnosti gradijo na sodelovanju, ustvarjeno kodo prepustijo drugim udeležencem skupnosti v skupno rabo, da jo izboljšajo in na njeni osnovi ustvarijo nove rešitve. Veliko programerjev, ki so del gibanja za odprto kodo, je danes za to plačanih in tega ne počnejo izključno iz lastnega interesa, hobijev ali altruističnih vzgibov. [7, 8] Trendi minulih let in zadnje raziskave kažejo, da je Linux našel svojo veljavo in vrednost, odprtokodne rešitve pa enakovredno konkurirajo tako imenovanim lastniškim rešitvam. Linux kot nizkocenovni operacijski sistem, ki ga podpira večina danes uporabljane strojne opreme, od osebnih namiznih računalnikov, notesnikov do velikih centralnih strežniških sistemov, se že nekaj let enakovredno kosa z Microsoftovimi rešitvami Windows in jih po zmogljivosti pogosto tudi prekaša. Ob vsem tem odprtokodni model omogoča uporabnikom, da programsko opremo prilagodijo svojim dejanskim potrebam brez visokih stroškov in omejitev, ki jih sicer prinašajo licenčne pogodbe kupljene lastniške programske opreme. Velika podjetja, zavarovalnice in banke danes s pridom izkoriščajo odprtokodne tehnologije predvsem zaradi fleksibilnosti in cenovne učinkovitosti. Izkazalo se je namreč, da vlaganja v komercialne lastniške programske rešitve pogosto ne opravičijo visokih finančnih vložkov, zato so se podjetja začela ozirati za rešitvami, ki bi jim lahko prinesle več za manj denarja. Mala podjetja in organizacije so, kar se tiče vlaganj v informacijsko tehnologijo, v slabšem položaju kot velika in se pogosto zgledujejo po dogajanjih in ravnanjih okolice, v kateri poslujejo. Predvsem zaradi pomanjkanja lastnega znanja uporabljajo rešitve, ki jih uporabljajo drugi, kljub temu da te iste rešitve njim samim morda ne ustrezajo najbolj in da sicer bogat nabor funkcij ne rešuje njihovih problemov in ga morda sploh ne potrebujejo. Večina malih podjetij in individualnih uporabnikov zaradi uspešnih agresivnih komercialnih akcij tako še danes vztrajno uporablja na primer Microsoftove operacijske sisteme in drage rešitve za pisarniško poslovanje, kljub temu da jim je na razpolago veliko cenejša odprtokodna programska oprema. Tako danes v kategoriji namiznih računalnikov še vedno beležimo približno 95-odstotni delež Microsoftovih operacijskih sistemov Windows. Se pa v splošnem situacija spreminja, ker tudi prodajalci in integratorji informacijskih rešitev vedno pogosteje ponujajo tudi odprtokodne rešitve in podporo zanje. Sergej Lah: ODPRTA KODA – NE V CENI, V UPORABNI VREDNOSTI JE BISTVO!