OZ 2010/1-2

20 ORGANIZACIJA ZNANJA 2010, LETN. 15, ZV. 1 – 2 omogočajo preprost prehod v uporabo odprtokodnih programskih rešitev. Ključna prednost, ki daje Linuxu in odprtokodnim rešitvam vrednost in prednost pred lastniškimi komercialnimi rešitvami, je fleksibilnost, zaradi katere se za Linux in odprtokodne rešitve odločajo oddelki za informacijsko tehnologijo, finančnikom pa so zanimive zaradi nižjih stroškov. Z upoštevanjem osnovnih odprtokodnih programskih rešitev naj bi bilo v posameznih primerih mogoče prihraniti tudi do 70 % stroškov uvajanja nekega programskega orodja (npr. paket programskih orodij za pisarniško poslovanje). EKONOMSKI VIDIK UPORABE ODPRTOKODNIH RE[ITEV Finančna kriza, ki je zajela vsa svetovna gospodarstva, sili podjetja vseh velikosti v vseh deželah sveta k zmanjševanju stroškov in konsolidaciji poslovanja kot še nikoli doslej. Podjetja se ne ukvarjajo le z vprašanji, kako prihraniti danes, temveč s strategijami dolgoročne optimizacije poslovanja, pri čemer preučujejo različne scenarije in alternative, ki bi bile stroškovno učinkovitejše od sedanjih praks. Ena od takih alternativ je tudi uporaba odprtokodnih tehnologij, ki že dolgo niso več samo stvar računalniških zanesenjakov in študentov. Odprtokodni model omogoča prost dostop do intelektualne lastnine (brez drage in omejevalne politike licenciranja komercialnih ponudnikov lastniške oziroma zaprtokodne programske opreme), sodelovanje pri nastanku zanesljivih in varnih rešitev, ki jih danes podpirajo tudi že uveljavljeni in priznani akterji informacijske tehnologije. Iz tega dejstva verjetno izhaja tudi Gartnerjeva globalna projekcija do leta 2012, da bo 90 % vseh podjetij uporabljalo odprtokodne rešitve. [12] Če pogledamo vse skupaj iz perspektive ekonomij v razvoju, npr. Kitajske in Indije, imamo opravka z milijonsko množico razvojnih inženirjev in programerjev, ki si ne morejo privoščiti dragih licenčnin in so zato že v osnovi vezani na uporabo odprtokodnega programja in na rešitve, kot so MySQL, Ubuntu Linux, Open Solaris, Java in OpenOffice. OpenOffice.org je brezplačna odprtokodna zbirka programskih rešitev, namenjena delu v pisarnah. Vedno uspešneje konkurira komercialnim rešitvam, kot je npr. Microsoft Office, z več kot 100- milijonsko bazo uporabnikov po vsem svetu. Številne vlade, predvsem v deželah razvijajočega se sveta, z uvajanjem uporabe OpenOffice in sprejemanjem odprtokodnih dokumentnih formatov (Open Document Format – ODF) zmanjšujejo stroške uvajanja infor- macijske tehnologije in vzpostavljajo temelje za razpoložljivost oziroma dostopnost danes aktualnih podatkov tudi v daljni prihodnosti. Kot zelo dober primer izkoriščanja prednosti odprtokodne programske opreme lahko izpostavimo Brazilijo. Tam predsednik Luiz Inacio da Silva z nacionalno zasnovanim programom uvajanja odprtih standardov in odprtokodne programske opreme uspešno bije bitko za zmanjšanje tehnološkega in informacijskega prepada med Brazilijo in bogatejšimi svetovnimi ekonomijami. Danes več kot 70 % brazilskih podjetij uporablja odprtokodne programske rešitve. Tako zastavljena prizadevanja imajo za rezultat bistveno nižje stroške informatizacije, več deset milijonov internetnih uporabnikov, odpiranje novih internetnih podjetij, večjo vključenost posameznikov in celotne brazilske družbe v moderne informacijske in ekonomske tokove. [12] ODPRTA KODA IN ODPRTI STANDARDI Odprtokodni model je sicer v redu, vendar je za uporabnike vseeno precej neoprijemljiv. Dokler lahko s programsko opremo naredijo tisto, kar želijo, jim je kaj malo mar, ali je njihova programska oprema „odprta ali zaprta", če le ni finančnih posledic. Zagotovo pa bo uporabnike začelo skrbeti, ko njihovo finančno poročilo ali pripravljena predstavitev ne bosta delovala enako v različnih verzijah iste programske opreme. V takih situacijah pa tudi povprečen uporabnik kaj hitro razume prednost uporabe odprtih standardov in formatov ter njihovo nujnost za nemoteno komunikacijo in življenje v današnjem času. Pred časom je na blogu GeekPAC pisalo: "Vsi ljudje si zaslužijo pravico do prostega dostopa do informacij, digitalnih ali drugačnih, ki jih po zakonu pravzaprav že imajo. Lahko bi celo rekli, da so pravice do informacij zaradi svoje temeljne vloge, ki jo imajo pri oblikovanju naše kulture in našega gospodarstva, pravzaprav človekove pravice. Informacije so bistvenega pomena v našem vsakdanjem življenju in vsako omejevanje dostopa dejansko pomeni omejevanje možnosti popolnega sodelovanja v globalni kulturi, to pa zavira gospodarski razvoj." Odprti formati in standardi zagotavljajo vsakemu uporabniku računalnika brezplačno dosegljivost in uporabo informacij v različnih predstavnih oblikah (besedilo, slike, avdio, video). Odprti standardi so osnova za interoperabilnost ter združljivost različnih aplikacij različnih ponudnikov in so kot taki osnova odprtokodnih programskih rešitev, kot so OpenOffice.org, Linux, Firefox ... [13] V Sloveniji tečejo priprave za določitev odprtega standarda ISO/IEC 26300:2006 "Open Document Format for Office Applications (Open Document) v 1.0" kot obveznega standarda za izmenjavo dokumentov znotraj državne uprave. To se uresničuje v okviru dejavnosti Sergej Lah: ODPRTA KODA – NE V CENI, V UPORABNI VREDNOSTI JE BISTVO!