OZ 2010/1-2

M T 21 ORGANIZACIJA ZNANJA 2010, LETN. 15, ZV. 1 – 2 iz Nacionalnega interoperabilnostnega okvira. ODF je s strani ISO že nekaj časa priznan standard, medtem ko splošno uporabljan dokumentni format Microsoft Office ne izpolnjuje v celoti zahtev organizacije ISO. ODF doživlja po svetu pravo malo revolucijo, saj ga je neodvisno potrdila že cela množica držav. Evropske institucije so še posebej naklonjene odprtokodnim standardom, prav tako je tudi več evropskih držav začelo uvajati dokumentni format ODF. V Nemčiji bodo v letu 2010 vse vladne organizacije prešle na uporabo ODF. Več o sprejemanju formata ODF lahko preberete na blogu ODF Alliance. Odprti standardi promovirajo in prispevajo k razširjanju odprtokodnih programskih rešitev, spodbujajo razvoj ter zagotavljajo ponudbo informacijskih tehnologij po dostopnejših cenah. Na nivoju EU so odprti standardi in pomen odprtokodnih tehnologij opredeljeni v dokumentu EIF verzija 2, v katerem se sicer opredeljuje prilagoditev nacionalnih strategij glede vlaganja v informacijsko tehnologijo. LINUX POVSOD, OD NAMIZNIH DO CENTRALNIH RA^UNALNIKOV IN OBLAKOV Linux je danes v drobovju širokega nabora naprav od telefonov IP in GSM do najnovejših TV-sprejemnikov, namiznih super in centralnih strežniških sistemov. Linux je bil izbran tudi kot operacijski sistem v projektu OLPC (One Laptop per Child), katerega prizadevanja tečejo v smeri računalniškega in informacijskega opismenjevanja otrok v nerazvitih državah. Odprtokodni model omogoča prilagoditev operacijskega sistema Linux za najzahtevnejša opravila računalništva v realnem času. S svojo fleksibilnostjo in zmogljivostmi virtualizacije pa prevzema tudi vodilno vlogo v aktualnem računalništvu v oblaku, v katerem imata odprta koda in Linux ključno vlogo. S svojimi centri Cloud Computing, ki temeljijo na sistemih Linux, ponuja IBM svojim strankam nadomestilo za tradicionalne podatkovne centre v obliki virtualiziranih strežnikov in aplikacij. Amazonov oblak EC2 omogoča najem strežniških postavitev na zahtevo. Rešitev temelji na virtualizaciji Xen, ko lahko izberemo različne tipe strežnikov, z različnimi dodeljenimi sredstvi (procesorska moč, količina pomnilnika …). Kot največjo prednost takega pristopa je mogoče izpostaviti razpolaganje s strežniškimi instancami (naročanje in uničenje) glede na dejanske potrebe, nizke začetne stroške, hitro odzivnost in plačilo glede na dejansko potrebo. Predstavljena je bila tudi odprtokodna rešitev Eucalyptus za postavitev „oblačne" infrastrukture v računalniških gručah na zelo enostaven način. Če se bo računalništvo v oblaku uveljavilo kot storitev preko interneta, bodo morali biti uporabniki in organizacije še bolj pazljivi, s kakšnim modelom, odprtim ali zaprtim, imajo opravka. Če ne bomo pazljivi, se nam lahko zgodi, da bomo v prihodnje priklenjeni na računalniški oblak nekega ponudnika še celo bolj, kot je to primer pri uporabi plačljive programske opreme. Razlog je ta, da podatke iz oblaka teže prestavimo k drugi storitvi. Ravno zaradi tega je skupina tehnoloških podjetij okrog odprte kode objavila tako imenovani Open Cloud Manifesto, ki ima podporo več kot 150 podjetij ter organizacij in poziva k ohranjanju odprtosti računalništva v oblaku. Če odprtosti novih modelov storitev in računalništva ne bomo zagotovili, utegnemo v prihodnje imeti opravek z lastniškimi „otoki" podatkov in aplikacij, uvedba novih tehnologij in storitev pa utegne zastati. [14] ODPRTOKODNA STROJNA OPREMA Odprta koda uspešno prodira v okolja operacijskih sistemov in aplikacij, manj pa je znano, da lahko s pomočjo odprtokodnih rešitev zgradimo strojno opremo, ki je primerna tudi za najbolj kritična poslovna okolja in zahteve ter je ob vrhunski zmogljivosti, zanesljivosti povrhu vsega še cenejša od primerljivih dragih komercialnih rešitev. V slovenskem podjetju Abakus, d. o. o, uspešno uporabljajo odprtokodne tehnologije LVM, DRDB (Distributed Replicated Block Device), gručni datotečni sistem CFS, na osnovi katerih izgrajujejo po delovanju enakovredno, sicer pa cenejšo in bolj standardno diskovno polje iSCSI SAN z gručami strežnikov GNU/Linux. Z uporabo hitrih omrežij 10 GbE so take rešitve celo zmogljivejše od komercialnih diskovnih polj SAN, zasnovanih na tehnologiji optičnih omrežij, tako da strojna oprema na odprtokodni osnovi sploh ni cenovni kompromis, ampak komercialne rešitve lahko prekaša v pogledu zmogljivosti, zanesljivosti in ceni. ODPRTA KODA V SLOVENIJI Stanje in odnos do odprte kode v Sloveniji skuša predstaviti že tradicionalna poslovna konferenca. Zadnja konferenca Linux je bila organizirana septembra 2009 v Portorožu. Glavni namen konference je bil sicer promocija uporabe operacijskega sistema Linux, vendar postaja že tradicionalna konferenca široko zasnovan dogodek, ki želi promovirati odprtokodne rešitve tako pri poslovnih uporabnikih kot tudi širše. Cilj organizatorjev konference je povezovanje poslovnih uporabnikov in strokovnjakov s področja odprte kode in Linuxa. Konferenca na eni strani ponuja pregled svetovnih trendov in zadnjih podrobnosti v odprti kodi, po drugi strani pa skozi primere dobre prakse slovenskih podjetij osvetljuje tudi stanje na področju odprte kode v Sloveniji. Konferenca je bila prvič organizirana leta 2002 in nikoli ni bila namenjena le zanesenjakom in navdušencem Sergej Lah: ODPRTA KODA – NE V CENI, V UPORABNI VREDNOSTI JE BISTVO!