OZ 2010/1-2

22 ORGANIZACIJA ZNANJA 2010, LETN. 15, ZV. 1 – 2 nad Linuxom. Konferenca je s svojimi tematskimi sklopi namenjena poslovnim uporabnikom in različnim organizacijam, ki se ukvarjajo z odprto kodo in odprtimi standardi. V splošnem gre za dogodek uporabnikov odprtokodnih rešitev, ki je v marsičem drugačen od podobnih dogodkov, organiziranih pod okriljem in pokroviteljstvom velikih tujih multinacionalk. Število udeležencev je manjše, letos jih je bilo komaj kakih 100 (z organizatorji vred), predavanja pa niso všečne komercialne predstavitve, temveč resne razprave o predstavljenih temah. Letošnja predavanja in predstavitve so bile organizirane v treh sekcijah, ki so se osredotočale na odprtokodne rešitve v javni upravi, poslovne rešitve in infrastrukturne rešitve. Konference se je udeležilo tudi nekaj predstavnikov državnih ustanov. Na sami otvoritvi je udeležence pozdravil državni sekretar Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo RS (MVZT) dr. József Györkös, ki je v svojem nagovoru izpostavil pomen uporabe odprtih standardov in protokolov ter izrazil podporo odprtokodnim programskim rešitvam in njihovemu uvajanju v organe javne in državne uprave. Ključno sporočilo konference je bilo v izpostavljanju pomena in vrednosti programske opreme za končne uporabnike z vidika, ki ga v tem pogledu predstavljajo odprtokodne rešitve in odprti standardi. Organizatorjem iz podjetja ISG, d. o. o., je uspelo izpeljati dogodek, ki je udeležencem omogočil soliden pregled dogajanja na področju informacijskih tehnologij in standardov nasploh, po drugi strani pa se nepristranski udeleženec ne more znebiti vtisa, da ključni akterji na področju odprte kode v Sloveniji vlečejo voz vsak v svojo smer, kar je v nasprotju z osnovno premiso delovanja odprtokodne skupnosti, ki temelji na ekonomski logiki skupnega dobrega. Sicer pa je MVZT skupaj s konzorcijem zainteresiranih podjetij leta 2007 ustanovil Center odprte kode Slovenije – COKS, 3 da bi podprl odprto kodo na nacionalni ravni. Naloga tega centra je spodbujanje razvoja, uporabe in znanja o odprtokodnih tehnologijah in rešitvah, ob hkratnem zagotavljanju centraliziranega sistema pomoči in podpore. COKS v sodelovanju s slovenskimi podjetji skrbi za projekte lokalizacije in zagotavljanja rešitev za potrebe javnega in zasebnega sektorja ter končnih uporabnikov v Republiki Sloveniji. V okviru svojega portala vzdržuje in sproti dopolnjuje informacije o odprtokodni programski opremi, ki jo razvršča glede na določene kriterije (priljubljenost, razširjenost, obseg uporabe, stopnjo lokaliziranosti, dosegljivosti podpore v Sloveniji ipd.). Vlada RS podpira razvoj, lokalizacijo in uvajanje odprte kode in tudi sama uporablja odprtokodne programske rešitve. Vladne ustanove prepoznavajo prednosti odprtokodne programske opreme predvsem v racionalizaciji stroškov na področju tehnološke podpore poslovnih procesov, večji prilagodljivosti ter v določenih primerih nižjih skupnih stroških lastništva informacijskih rešitev. V vse večjem uveljavljanju in vlogi odprtokodne programske opreme so prepoznane priložnosti za razvoj slovenske IKT in posledično povečanje konkurenčnosti ter učinkovitosti slovenskega gospodarstva. Strateška izhodišča glede odprte kode je Vlada RS opredelila v dveh dokumentih, in sicer leta 2003 v Politiki Vlade RS pri razvijanju, uvajanju in uporabi programske opreme in rešitev, temelječih na odprti kodi, in leta 2007 v Strategiji razvoja informacijske družbe v RS. [15, 16] V okviru dejavnosti Nacionalnega interoperabilnostnega okvira (NIO) pa Ministrstvo za javno upravo pripravlja pobudo za določitev odprtega standarda ISO/IEC 26300:2006 "Open Document Format for Office Applications (Open Document) v 1.0" kot obveznega standarda za izmenjavo dokumentov znotraj državne uprave v Republiki Sloveniji. Lep zgled uporabe odprtokodnih rešitev v javni upravi predstavlja nova spletna storitev predlagam.vladi.si . Splet- na storitev Urada vlade RS za komuniciranje omogoča državljanom posredovanje in izmenjavo stališč, pogledov in mnenj o javnih temah. Z orodjem je mogoče predstaviti problematiko, ki v Sloveniji po mnenju kogar koli ni pri- merno pravnosistemsko urejena, in podati predlog rešitve. Vsi predlogi, ki so pripravljeni v skladu s pravili portala predlagam.vladi.si , so javno objavljeni. Spletno orodje je rezultat uporabe odprtokodnih rešitev, zaradi česar je bil vložek finančnih sredstev v izvedbo projekta minimalen, ocenjujejo, da je šlo le za 10 % predvidoma potrebnih sredstev za razvoj nove rešitve pri komercialnem ponudni- ku. Na Uradu vlade RS za komuniciranje so projekt izpe- ljali na osnovi estonskega odprtokodnega projekta TID+. 4 Pozdraviti velja tudi prizadevanja snovalcev storitev E- uprava iz Ministrstva za javno upravo (MJU), ki se dobro zavedajo potrebe po dostopnosti javnih spletnih storitev za vse kategorije uporabnikov programske opreme, zato so na MJU sprejeli strategijo zagotavljanja podpore za vse vrste spletnih brskalnikov, v prvi vrsti tistih, ki se dr- žijo odprtih standardov. Sicer pa strežniška infrastruktura v MJU že v veliki meri temelji tudi na operacijskem si- stemu Linux in kot se je izkazalo, so v celoti vzeto stroški nižji kot pri uporabi strežnikov Microsoft Windows. MJU podpira tudi uporabo OpenOffice.org namesto Microsoft Office. Nekateri uporabniki že sedaj uporabljajo to reši- tev, ki jo je mogoče uporabljati tudi v okolju Microsoft Windows. Težje predstavljiva je zamenjava operacijskih sistemov Windows z operacijskim sistemom Linux na namiznih računalnikih, saj se v državni upravi uporablja vrsta namenskih aplikacij, narejenih za okolje Microsoft Windows, upoštevati pa je treba tudi dejstvo, da je v sve- tovnem merilu MS Windows uporabljan na 95 % vseh Sergej Lah: ODPRTA KODA – NE V CENI, V UPORABNI VREDNOSTI JE BISTVO!