OZ 2010/1-2

M T 23 ORGANIZACIJA ZNANJA 2010, LETN. 15, ZV. 1 – 2 osebnih računalniških sistemov. Hkrati strokovnjaki za informacijsko varnost opozarjajo, da operacijski sistem Linux zaradi potencialne ranljivosti odprte kode še ni naj- bolj primeren za končnega uporabnika oziroma množično uporabo na osebnih računalniških sistemih. Kot pravijo na MJU, bo treba pred morebitno množično zamenjavo operacijskih sistemov na namiznih računalnikih opraviti obsežno varnostno testiranje, ki pa je lahko finančno in časovno zelo obsežno. Zelo dober zgled upravljanja informacijske tehnologije predstavljajo usmeritve Centra za informatiko Vrhovnega sodišča RS, kjer zelo natančno izvajajo nadzor nad dobavitelji programske opreme. Skoraj povsem se jim je uspelo izogniti odvisnosti od posameznega dobavitelja z izključno uporabo odprtih standardov in vedno obvezno predajo vse izvorne kode za naročene rešitve. Na Vrhovnem sodišču so pred tremi leti uspešno prešli na uporabo pisarniške zbirke programov OpenOffice.org , ki so jo prilagodili svojim specifičnim potrebam do te mere, da danes OpenOffice.org predstavlja osrednje delovno okolje vseh zaposlenih. Sredstva, ki so jih prihranili, s tem ko ni bilo treba nakupiti dragih licenc za MS Office, so namenili in porabili za izobraževanje zaposlenih. V splošnem na Vrhovnem sodišču danes uporabljajo strežniške sisteme in aplikacije iz sveta odprtokodnih rešitev. Kot ugotavljajo, so si s tem zagotovili neodvisnost od razvijalcev in lastnikov zaprtokodnih rešitev, koda je bolj čista in pregledna, opazno pa so znižali tudi stroške. SKLEP V času gospodarske recesije dosegajo podjetja, ki ponujajo storitve, povezane z odprto programsko kodo, opazno rast. Odprta koda je široko sprejeta, vendar njenega uspeha ne predstavljajo le operacijski sistem Linux in spletni strežnik Apache, ampak odprtokodne rešitve konkurirajo na vseh področjih od podatkovnih baz (Ingres, MySQL, PostgreSQL), sistemov CRM (Sugar CRM, Alfresco) do področij poslovne inteligence (JasperSoft). Razlog za rastočo popularnost odprtokodnih rešitev in programja ni toliko cena, temveč fleksibilnost in odprtost v nasprotju z omejitvami, ki jih prinaša licenčni model. Področju razvoja je odprtokodni model še bližje, saj omogoča uporabo najboljših tehnoloških komponent in zanesljivih modernih rešitev ob bistveno nižjih stroških lastništva. Odprtokodno in prostodostopno programje se bo razvijalo kot poslovna strategija na področjih, kjer so programska oprema in storitve komplementarna dejavnika. Z rastjo storitev postaja programska oprema vse bolj prostodostopna, podjetja pa svojo dodano vrednost ustvarjajo z razvijanjem komplementarnih dejavnosti podpore in razvoja po naročilu. Če so bile odprtokodne rešitve skrita karta malih igralcev v svetu informacijske tehnologije, ki so izkoriščali nišne priložnosti, pa so danes ravno velika podjetja najuspešnejša v izkoriščanju odprtokodnega modela. Podjetja, kot so IBM, Google, Sun, HP, CA, uspešno izkoriščajo odprto kodo kot model ustvarjanja novih poslovnih storitev, na katerih gradijo svojo konkurenčno prednost. Danes postaja očitno, da so odprtokodne rešitve vse manj le rezultat entuziazma, altruizma in prostočasnih aktivnosti zanesenjakov, ampak postajajo vse bolj razvojni model odprtega inoviranja ter komercialno in profitno naravnanih podjetij. Opombe 1 http://www.opensource.org 2 http://www.fsf.org/ 3 http://www.coks.si/index.php5/Glavna_stran 4 http://tidplus.ne Reference [1] http://en.wikipedia.org/wiki/FOSS [2] http://www.docstoc.com/docs/3960168/mad-dog [3] http://en.wikipedia.org/wiki/Jon_Hall_( programmer) [4] S. Dujić (2007). Odprtokodne in proste programske rešitve kot dejavnik učinkovite in gospodarne javne uprave. Diplomsko delo. Univerza v Ljubljani. [5] Jacques Bughin, Michael Chui, Brad Johnson (2008). The next step in open innovation. The McKinsey Quarterly. Dostopno na: http://www.mckinsey.com/clientservice/bto/pointofview/pdf/the_ next_step_innovation.pdf. [6] Elliot Maxwell (2006). Open Standards, Open Source and Open Innovation: Harnessing the Benefits of Openness, MIT Press Journals, Innovations: Technology, Governance, Globalization, Summer 2006, Vol. 1, no. 3, Pages 119–176. [7] Arnoud Engelfriet (2007). Open innovation and Open Source, Koninklijke Philips Electronics NV, september 2007. Dostopno na: http://www.idc.com/nordic/downloads/events/linux- world07/9%20-Arnoud%20Engelfriet.pdf. [8] L. Dahlander, M Magnusson (2008). How do Firms Make Use of Open Source Communities. Long Range Planning, 41 (2008): 629–649, Elservir Ltd. [9] http://en.wikipedia.org/wiki/Usage_share_of_desktop_operat- ing_systems (november 2009). [10] http://www.top500.org/charts/list/34/osfam (november 2009). [11] http://www.top500.org [12] Gan Boon San. (2009). The economic value of open source. Malaysian Business. ProQuest Central. Sergej Lah: ODPRTA KODA – NE V CENI, V UPORABNI VREDNOSTI JE BISTVO!