OZ 2010/1-2

26 ORGANIZACIJA ZNANJA 2010, LETN. 15, ZV. 1 – 2 • nabavo knjižničnega gradiva, • strokovno obdelavo knjižničnega gradiva, • tehnično obdelavo in distribucijo, • izvajanje zahtevnih informacijskih storitev, • medknjižnično izposojo, • matično službo. V ameriških vojaških bazah v tujini pa za knjižnice najpogosteje skrbijo žene vojakov (Vešnar, 2003, 23); kljub temu da manjše vojaške baze, kot je na primer Spangdahlem v Nemčiji, štejejo po 15.000 vojakov. Tudi slovenski vojaki imajo na misijah v tujini svoje knjižnice. Za vojake v tujini je treba zelo skrbno izbrati literaturo, saj so precej časa oddaljeni od družine, manjkajo jim socialni stiki in informacije iz domačega okolja. Zato bi morali pri izbiri literature imeti besedo tudi vojaki sami. Glede na promocijsko spletno stran, ki poziva k vstopu v Slovensko vojsko (SV), bi lahko trdili, da imajo knjižnice velik pomen za SV in vojake. Na spletni strani Postani vojak (http://www.postanivojak.si ) je namreč opisano, kaj vse delajo vojaki v vojski in kako si lahko popestrijo prosti čas. Med drugim je zapisano, da lahko v svojem prostem času uporabljajo literaturo in dnevni tisk, ki je v vojaških knjižnicah. UPORABNIKI VOJA[KIH KNJIŽNIC V internem gradivu Knjižnični red o splošnih pogojih poslovanja Knjižnično-informacijskega centra MORS (v postopku sprejemanja, leto 2009) je zapisano, da je uporabnik knjižnice vsak zaposleni, začasno zaposleni ali upokojenec MORS. Knjižnično gradivo lahko uporablja tudi zunanji uporabnik, ki ni delavec MORS-a, a pri svojem študijskem in raziskovalnem delu potrebuje gradivo s specifičnega strokovnega področja, ki ga hrani knjižnica. Vendar pa je dostop do gradiva s tajnimi podatki omejen, prav tako ni možen dostop do knjižnic, ki so v okviru vojašnic, saj za vstop v vojašnice veljajo stroga pravila. Dogovorili so se s Fakulteto za družbene vede (v okviru študija obramboslovja), da bodo določeno gradivo nabavljali skupaj in tako preprečili podvajanje pri nabavi in zagotovili prihranek finančnih sredstev, saj so študentje te smeri pogosti uporabniki knjižnice. Uporabniki so udeleženi tudi pri nabavi gradiva, tako da oddajo predloge, ki jih zaposleni, zadolžen za nabavo, selekcionira in uporabnike informira o kriterijih za selekcijo gradiva. Vendar je takšnega sodelovanja v praksi precej manj (2009, 188), saj uporabniki ne poznajo takšne možnosti. Krunić namreč v študiji uporabnikov KIC MORS ugotavlja, da le tretjina uporabnikov sooblikuje nabavno politiko. Najpomembnejši vir za uporabnike KIC MORS so še vedno knjige, nato pa serijske publikacije. Pogosta je tudi uporaba interneta in diplomskih del ter zaključnih nalog. Približno polovica uporabnikov pozna podatkovne zbirke. Knjižnično gradivo najpogosteje uporabljajo pri izobraževanju, nekateri uporabniki pa tudi pri raziskovalnem delu (Krunić, 2009, 181–191). Enota mentorjev Enota mentorjev predstavlja posebnost KIC MORS pri delu z uporabniki. Namen te enote je, da bi v sklop knjiž- nice kot aktivne uporabnike vključili tudi tiste nekdanje zaposlene na MORS-u in v SV, ki so se sicer že upokojili, vendar imajo veliko znanja in izkušenj. In kakšna bi bila vloga KIC-a? Knjižnica bi omogočala dostop do informacijskih virov, kot so baza mentorjev, baza podatkov o razpisanih naslovih, ter dajala napotke za metodološko pripravo izdelkov (Povše, Horaček, 2009, 22–23). Tako bi imela korist knjižnica, mentorji in uporabniki. Knjižnica bi namreč s tem dobro promovirala svoje delo, mentorji bi širili svoje znanje, istočasno pa ostali v stiku z novostmi v vojaški stroki, uporabniki (predvsem študentje) pa bi pridobili koristne informacije, ki niso nikjer zapisane. KNJIŽNI^NE ENOTE PO VOJA[NICAH SLOVENSKE VOJSKE V nadaljevanju predstavljamo, katere vojašnice in enote SV imajo lastno knjižnico ali delujejo pod okriljem lokalnih knjižnic. Svojo knjižnico ima Vojašnica Janka Premrla - Vojka v Vipavi. V okviru vojašnice od leta 2006 deluje Center za usposabljanje. To je učno središče za vse, ki se želijo zaposliti v SV. V njem se usposabljajo kandidati za poklicne vojake, vojaki pogodbene rezerve, vojaki rodov, služb in enot SV. V dobro založeni knjižnici je zbrana strokovna in leposlovna literatura. Na razpolago so dnevni tisk, televizija, radio in infotočka z dostopom do interneta. V vojašnici v Vipavi se namreč vojaki prvič srečajo z vojsko, tam so prvič nepretrgoma 24 ur, zato je zelo pomembno, da ima vojašnica svojo knjižnico. Vojašnica Ajševica v bližini Nove Gorice ima prav tako lastno knjižnico, ki je vključena v sistem Cobiss. V okviru vojašnice deluje Center za jezikovno usposabljanje Partnerstva za mir v zvezi NATO. Glavne naloge centra so izvajanje jezikovnih tečajev, priprava gradiva za učenje tujih jezikov in usposabljanje učiteljev strokovnega jezika. Prizadevajo si, da bi njihovi pripadniki dvignili raven znanja angleškega, francoskega, nemškega in italijanskega jezika. Center deluje od leta Matej Fesel, Alenka Šauperl: VOJAŠKE KNJIŽNICE V SLOVENIJI