OZ 2010/1-2

M T 29 ORGANIZACIJA ZNANJA 2010, LETN. 15, ZV. 1 – 2 ministrstvo. KIC MORS deluje po Zakonu o obrambi in Zakonu o knjižničarstvu in je specialna, vladna knjižnica na področju vojaštva in obramboslovja. Dotika se tudi gasilstva. Knjižnica zbira relevantne podatke za področje vojaštva in obramboslovja. Svoje bibliografsko in informacijsko poslanstvo uresničuje z nabavo, s strokovno in tehnično obdelavo knjižnično-informacijskih virov, z distribucijo knjižnega gradiva, ki ga izdajajo organizacijske enote ministrstva, informacijsko službo, izposojo lastnega gradiva in medknjižnično izposojo iz slovenskih in tujih knjižnic. Knjižnica je namenjena celotnem MORS-u od upravnega dela (civilni del) do vojaškega dela (Slovenska vojska) in Uprave za zaščito in reševanje. Knjižnica je v središču kampusa MORS in ima idealno lokacijo. Organizacijske enote so namreč v več stavbah po Ljubljani ter Sloveniji. Po standardih Ifle in drugih virih mora biti knjižnica tam, kjer ima največje zaledje – torej v vojaškem delu, kjer je največ izobraževanja in usposabljanja (vojaške šole, šola za častnike). Začetki knjižnice segajo v januar 1993, ko je bila v Vojašnici Franca Rozmana - Staneta v Mostah ustanovljena knjižnica za potrebe podčastniške šole. Delavci, ki so bili zaposleni na MORS-u, so morali do knjižnice v vojašnico, ker pa je gibanje v vojašnicah omejeno, je moral vsak uporabnik dobiti spremstvo. Takrat so bili v knjižnici zaposleni le trije delavci in so imeli zelo malo pripomočkov za delo. Knjižnica je takrat delovala v okviru Izobraževalnega centra. Nato so se odločili, da se preselijo v prostore nekdanje Vojaške gimnazije v zgradbi MORS-a na Vojkovi cesti. Leta 1994 je tako knjižnica pridobila dva prostora, vendar odločno premalo za 400.000 enot gradiva, podedovanega od nekdanje garnizonske knjižnice, knjižnice z Blok in Vojašnice Šentvid. Zaradi prostorske stiske so se odločili, da bo skladišče v Mostah, aktivni del knjižnice pa na Vojkovi. Preimenovali so jo v Osrednjo knjižnico Ministrstva za obrambo. Leta 1995 so pripravili dokument Navodilo in postopki pri nabavi knjižničnega gradiva in knjižnične storitve v osrednji knjižnici Ministrstva za obrambo. Vse gradivo na MORS-u je od tedaj treba naročati preko knjižnice. V letu 1995 so se začeli postopki za vstop v sistem Cobiss, ki pa so bili zelo dolgotrajni. V sistem Cobiss so vstopili šele leta 1999, z vstopom pa so želeli doseči temeljit pregled nad knjižničnimi viri in transparentnost porabe finančnih sredstev zanje. Pregledali so, kako je v drugih knjižnicah po svetu. Ugotovili so, da je vse vojaško gradivo dostopno, zaprto je le licenčno gradivo. V letu 2000 so postali aktivni člani vzajemne katalogizacije. Sedaj uporabljajo programsko opremo COBISS3 tudi za nabavo in evidenco izposoje. V letu 1999 je prišlo na MORS-u do reorganizacije, zato so knjižnico preimenovali v Knjižnično-informacijski center (KIC) in tako poudarili njeno informacijsko vlogo. Do leta 2002 so uspeli knjižnico vzpostaviti po standardih. Oblikovali so zadostno zbirko ter zaposlili ustrezno izobražen in usposobljen kader. Zato so bili sprejeti v razvid slovenskih knjižnic. KIC MORS je največja knjižnica v javni upravi. Ima 9 delovnih mest in med zaposlenimi tudi moške, kar je v knjižnicah javne uprave redko. Vsi zaposleni so priučeni bibliotekarji. Vodja knjižnice je bila predsednica Sekcije za specialne knjižnice pri ZBDS. Zaposleni se udeležujejo posvetovanj ZBDS, kjer pridobivajo novo znanje. Naloge so zaradi številnega osebja porazdeljene. Dve delavki strokovno obdelujeta gradivo (ena monografije, druga strokovne članke in bibliografije zaposlenih), računalničar skrbi za elektronske vire, ena delavka je določena za informacijsko službo in pomaga pri vodenju, druga delavka je zadolžena za avtomatizirano izposojo, opravlja pa tudi tajniška dela in skrbi za logistiko. Vodja knjižnice skrbi za razvoj in upravljanje knjižnice, za stike z organizacijskimi enotami ministrstva in javnostjo ter za stike s satelitskimi knjižnicami po vojašnicah (Krejan, 2007, 40). Poleg elektronskih virov sestavljajo zbirko še specializirane vojaške publikacije, zborniki in literatura o oborožitvi. Naročeni so na 292 serijskih publikacij (Krejan, 2007, 40). Prejemajo tudi obvezni izvod vseh publikacij, ki izidejo pri MORS-u (npr. revija Slovenska vojska, revija Ujma). Po poslovniku uredniškega odbora revije Slovenska vojska knjižnica poskrbi tudi za distribucijo te revije znotraj organizacijske strukture SV in zunanjim naročnikom (Poslovnik uredniškega odbora za pripravo in izdajo biltena Slovenska vojska, 2007, 7). Med knjižničnim gradivom je še veliko knjig, ki so jih dobili kot zapuščino JLA (Rabzelj, 2007). Po vstopu v zvezo NATO se je povečalo število angleške literature, čeprav še vedno prevladuje gradivo v slovenskem jeziku, primanjkuje pa predvsem učbenikov za vojake. Med brskanjem po policah je opaziti tudi nekaj gradiva, ki je nekoč imelo status zaupno (tajno). Vse to gradivo so morali zato opremiti s posebnimi pojasnili in prečrtati oznake zaupno. Ena izmed posebnosti KIC MORS je, da mora sodelovati s številnimi drugimi knjižnicami. Poleg tega da sodeluje s splošnimi knjižnicami, ki skrbijo za satelitske knjižnice po vojašnicah, mora sodelovati še s knjižnicami javne uprave. Največ sodelujejo preko medknjižnične izposoje. Matej Fesel, Alenka Šauperl: VOJAŠKE KNJIŽNICE V SLOVENIJI