OZ 2010/1-2

30 ORGANIZACIJA ZNANJA 2010, LETN. 15, ZV. 1 – 2 POSTAVITEV GRADIVA V KIC MORS V KIC MORS imajo gradivo postavljeno po sistemu UDK. V knjižnici so se odločili za prosti pristop, UDK pa so uporabili za signaturo. Vprašalnik o uporabi sistema UDK (Rabzelj, 2007) v KIC MORS je pokazal, da uporabniki poznajo UDK (92 %). Prav toliko uporabnikov zna gradivo poiskati na policah. Po signaturi išče kar 74 % uporabnikov. Če bi imeli uporabniki možnost sami razporejati gradivo, jih večina (86 %) ne bi spreminjala postavitve. So pa uporabniki predlagali še ureditev po abecedi, postavitev glede na vrsto gradiva ali zvrst vojaške stroke. Uporabniki vrstilca UDK ne uporabljajo pogosto za iskanje, saj jim zapis v umetnem jeziku ni popolnoma razumljiv. Knjižnica je urejena po principu prostega pristopa, tako da si lahko uporabniki sami poiščejo gradivo, ki si ga želijo izposoditi. Gradivo je postavljeno po vsebini, znotraj vsebine po abecedi avtorjev in naslovu. Nekatere druge enote (npr. Kadetnica Maribor, Bohinjska Bela, Cerklje ob Krki, Ajševica, Poljče) imajo gradivo urejeno tudi po načelih knjižničarske stroke (postavitev UDK). V nekaterih drugih knjižnicah (Vipava, Celje), kjer so postavitev urejali laiki, pa gradivo ni urejeno v skladu s knjižničarsko stroko. Ugotavljamo, da postavitev v vseh enotah ni identična postavitvi v osrednji enoti KIC MORS, zato bi bilo smiselno postavitev poenotiti. NA^RTI KIC MORS ZA PRIHODNOST Sedež KIC MORS ostaja na Kardeljevi ploščadi v Ljubljani, saj pomembno podpira izobraževalne in študijske procese zaposlenih na MORS in študentov ljubljanske univerze. V prihodnosti želijo okrepiti informacijsko opismenjevanje za zaposlene; po načrtih naj bi bil vsakdo, ki bi se na MORS-u na novo zaposlil, deležen vsaj enega informacijskega opismenjevanja, ki ga izvaja knjižnica. Informacijsko opismenjevanje želijo razširiti tudi zunaj ministrstva na celotno vojsko. V letu 2009 so uvedli digitalno knjižnico, zdaj pa se nameravajo vključiti tudi v projekt digitalnih knjižnic organizacije NATO, v prihodnosti pa načrtujejo še uvedbo študijskih celic, opremljenih s sodobno tehnologijo za študij na daljavo. Zavedajo se, da bodo morali zaposleni, zaradi vedno večjih zahtev po izpolnjevanju informacijske pismenosti, pridobiti dodatno znanje – didaktično, informacijsko in andragoško. ZAKLJU^EK S člankom smo želeli prikazati, kakšno je stanje vojaških knjižnic v Sloveniji. Pri tem smo se osredotočili predvsem na postavitev knjižničnega gradiva. Izkazalo se je, da vse knjižnice v vojašnicah nimajo urejenega gradiva v skladu z bibliotekarsko stroko. Glavni razlog za takšno stanje je pomanjkanje strokovnega osebja v knjižnicah. Iz opravljene analize je namreč razvidno, da so zaposleni v dislociranih enotah ponavadi le vojaki brez ustreznega knjižničarskega znanja. Reference [1] FESEL, M. (2009). Ureditev vojaške knjižnice. Diplomsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta. Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo. [2] Knjižnica Radovljica. Dostopno na: http://www.rad.sik.si/inc/ slike.inc.php?ids=519 (uporabljeno 15. 12. 2008). [3] KREJAN, L. (2007). Organizacija knjižnic v državni upravi RS. Diplomsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo. [4] KRUNIĆ, Z. (2009). Študija uporabnikov Knjižnično- informacijskega centra Ministrstva za obrambo (elektronski vir). Bilten Slovenske vojske, Ljubljana, 11 (2), 181–191. Dostopno na: www.slovenskavojska.si/fileadmin/slovenska_vojska/ pdf/bilten_sv/bilten_sv_09_11_2.pdf (objavljeno junija 2009, uporabljeno 15. 11. 2009). [5] Letno poročilo Knjižnica Brežice. (2007). Dostopno na: www.bre.sik.si/Vsebina/porocilo2007.pdf (ustvarjeno 2007, uporabljeno 11. 8. 2009). [6] MARKOVIĆ, Z. (2005). Mariborska kadetnica: prvovrstna kulturna dediščina na Slovenskem. Slovenska vojska, Ljubljana, 13 (3): 28–30. [7] NATO.GOV.SI . Dostopno na: http://nato.gov.si/slo/novinarsko- sredisce/govori/grizold-ajsevica (ustvarjeno 2001, uporabljeno 16. 12. 2008). [8] Občina Vrhnika. Dostopno na: http://www.vrhnika.si/index. php?m=knjiga&p=md&id=78 (uporabljeno 27. 12. 2008). [9] POKLIČ, B. (2004). Odprtje knjižnice v Vojašnici Celje (elektronski vir]. Slovenska vojska, Ljubljana, 12 (5), 20. Dostopno na: http://www.mors.si/fileadmin/mors/pdf/re- vija_sv/2004/sv04_05.pdf (objavljeno marca 2004, uporabljeno 10. 8. 2009). [10] Poslovnik uredniškega odbora za pripravo in izdajo biltena Slovenska vojska (2007). Dostopno na: http://www.mors. si/fileadmin/mors/pdf/Bilten_SV/poslovnik_uredn_odbora.pdf (objavljeno 2007, uporabljeno 5. 6. 2009). [11] POVŠE, B., HORAČEK, B. (2009). Enota mentorjev pri KIC – nastanek zamisli in razvoj projekta (elektronski vir). Slovenska vojska, Ljubljana 17 (6): 22–23. Dostopno na: http://www.mors. si/fileadmin/mors/pdf /revija_sv /2009/sv09_6.pdf (ustvarjeno aprila 2009, uporabljeno 19. 8. 2009). Matej Fesel, Alenka Šauperl: VOJAŠKE KNJIŽNICE V SLOVENIJI