OZ 2010/1-2

M T 35 ORGANIZACIJA ZNANJA 2010, LETN. 15, ZV. 1 – 2 se danes res moramo naučiti toliko stvari, če ne vemo, ali jih bomo sploh kdaj potrebovali. Če bi se učili le to, kar dejansko potrebujemo, bi s tem zmanjšali trajanje obveznega šolanja, še posebej, če bi postalo obvezujoče za vsakega posameznika vseživljenjsko učenje, učenje po potrebi (angl. just-in-time learning ), učenje na delovnem mestu in učenje, kaj je potrebno in kje. Ker nas bodo v prihodnosti spremljali tehnično zelo sposobni osebni pomočniki v velikosti mobilnega telefona, je umestno vprašanje, kaj moramo vedeti in kaj se moramo še naučiti. Veliko strokovnjakov danes je specializiranih za uporabo trenutno razvite računalniške tehnologije. Za njih lahko trdimo, da so se napačno orientirali, saj so prezrli napredek v tehnologiji, ki bo spremenil to, kar moramo vedeti. Zato vprašanje ne sme biti, kako učiti uporabo prihodnjih tehnologij, temveč kaj in kdaj! Preve~ zaupanja v tehnologijo Slepo zaupanje v delujočo tehnologijo vodi v trenutkih, ko naprave in omrežja (naši zmogljivi elektronski pomočniki) v večjem obsegu in za daljše časovno obdobje ne delujejo, v veliko krizo. Dovolj je že, da ostanemo brez svojega mobilnega telefona ali da se pokvari osebni računalnik, pa smo ob izgubi telefonskih številk in albuma družinskih fotografij povsem izgubljeni. Kaj šele, da se to zgodi na nivoju informacijskega sistema v delovni organizaciji ali državi. Tovrstni incidenti velikih razsežnosti so se že pripetili in se bodo po zakonu verjetnosti še pojavljali. Zaradi tega moramo nenehno povečevati zanesljivost naših sistemov (redundanca), razmišljati globalno in zagotoviti, da bodo izpolnjene vse ključne zahteve. Prou~evanje trendov na podro~ju e-u~enja od 2003 do 2008 Na Univerzi za tehnologijo v Gradcu so opravili vsebinsko analizo opravljenih študij s področja spletnega učenja. [2] Rezultati analize so pokazali, kakšne so usmeritve objavljenih prispevkov z različnih področij po letih, katere so aktualne raziskovalne teme, ki so se razvile, dominirale ali izginjale po svetu v določenem obdobju, kateri raziskovalci so objavili največ prispevkov, katere so vodilne države, kontinenti in institucije na tem področju. Izbrali so tri revije s faktorjem vpliva (Social Science Citation Index – SSCI) zaradi njihove priljubljenosti med raziskovalci: Computers and Education, British Journal of Educational Technology and Educational Technology Research & Development. Opredeljenih je bilo 15 glavnih raziskovalnih tem iz 1.031 člankov, objavljenih v teh treh revijah v obdobju 2003–2008: • izobraževalne tehnologije (Instructional/Educational Technology concepts – IET), • spremenljivke učnega procesa (Instructional Process Variables concepts – IPV), • elementi učnega procesa (Instructional Process Elements concepts – IPE), • perspektive učenja in poučevanja (Teaching Learning Perspectives concepts – TLP), • učne metode (Instructional Methods concepts – IM), • sistemi podajanja/formati medijev (Delivery Systems/ Media formats concepts – DS), • učni razvoj (Instructional Development concepts – DS), • produkcijske spremenljivke (Production Variables concepts – PV), • rezultati učnega procesa (Learner Outcomes concepts – LO), • spremenljivke učenja (LearnerVariables concepts – LV), • učno okolje (Learning Environment concepts – LE), • evalvacija (Evaluation concepts – EV), • organizacijske spremembe (Organization Change concepts – OC), • kultura (Culture concepts – CU), • spremenljivke poučevanja (Teacher Variable concepts – TV). Rezultate so predstavili s pomočjo lastnega orodja za vizualizacijo z mehurčnimi in tortnimi grafi. Vsak mehurček v grafu predstavlja eno celino, državo ali institucijo. Barva in velikost vsakega mehurčka predstavljata lokacijo in število člankov. Os mehurčnega grafa omogoča uporabniku različne možnosti, za katere se zanima (število institucij, število člankov, število avtorjev, povprečna dolžina člankov in povprečno število avtorjev na članek). Tortni graf predstavlja porazdelitev člankov po različnih kategorijah, za točno določeno področje izbrano iz mehurčnega grafa za določeno leto. Slika 1a: Publikacije do leta 2004 in do leta 2006 Miran Lešič, Renata Zadravec Pešec: E-UČENJE V OKOLJU SPLETA 2.0