OZ 2010/1-2

36 ORGANIZACIJA ZNANJA 2010, LETN. 15, ZV. 1 – 2 Slika 1c: Publikacije do leta 2008 Leta 2004 je v 220 publikacijah s področja učenja objavljalo 540 avtorjev iz 331 institucij. V obdobju 2005– 2006 je opaziti rahel porast, medtem ko je v obdobju 2007–2008 zaznati naglo, skoraj dvakratno povečanje v primerjavi z leti poprej (545 člankov, 1296 avtorjev in 760 institucij). Slika 2: Porazdelitev publikacij glede na raziskovalno področje Slika 2 kaže primerjavo rasti ali upada raziskovalnih tem v izbranem časovnem obdobju. Osrednje tri kategorije vsa leta so bile: sistemi podajanja (angl. delivery systems ), učne metode (angl. instructional methods ) in koncepti učnega razvoja (angl. instructional development concepts ), medtem ko je pri večini drugih raziskovalnih področij skozi leta zaznati le majhne variacije. Na slikah 3a, 3b, 3c so prikazani prispevki s področja e-učenja po kontinentih. Kot je razvidno, ostaja Evropa glavni vir publikacij s tega področja skozi celotno opazovano obdobje, sledi Severna Amerika, Azija, Oceanija, Afrika in Južna Amerika. Slika 3a: Publikacije po kontinentih do leta 2004 in publikacije po kontinentih do leta 2006 Slika 3b: Publikacije po kontinentih do leta 2008 Takšna analiza lahko: • pomaga pri upravljanju revij in dvigu kakovosti z določitvijo obsega in vpliva revije, • pomaga pri preučevanju, ali revija sledi izbrani politiki in ali na svojem področju zagotavlja zanesljive raziskovalne prispevke, • pomaga pri ocenjevanju posameznikov, organizacij, narodov in skupin, • omogoča lažje zbiranje informacij in ustvarja širšo sliko interesnega področja. Analiza je bila izvedena z namenom, da se razkrijejo raziskovalni vzorci na področju e-učenja med letoma 2003 in 2008. Tako so bili opredeljeni prispevki po področjih skozi leta, glede na različne raziskovalne smeri, vodilne organizacije in objave po kontinentih. Glede na to, da je e-učenje globalni pojav, bodo v prihodnosti v študije vključili večje število revij s področja e-učenja, še posebej z drugih delov sveta, na primer Azije. BLACKBOARD IN MOODLE – VIRTUALNI U^NI OKOLJI Virtualna učna okolja vedno bolj postajajo del informacijskih orodij, ki so na voljo v visokošolskem izobraževanju. Na Portugalskem sta Blackboard in Moodle dve takšni najpogosteje uporabljeni okolji. Na portugalski univerzi Minho so opravili raziskavo o uporabi virtualnih učnih okolij (Learning Management Systems – LMS) Blackboard in Moodle. [3] Ta univerza je namreč ena izmed pionirjev na tem področju, saj je že leta 2006 uvedla Blackboard kot svoje uradno virtualno učno okolje. Moodle je na drugi strani postal neke vrste standard v portugalskih srednjih in osnovnih šolah. Čeprav je globalno Blackboard bolj priljubljen (gre za vodilno virtualno učno okolje v svetu in ga uporablja nekaj visokih portugalskih izobraževalnih institucij), so funkcije Moodla bolje ocenjene. Miran Lešič, Renata Zadravec Pešec: E-UČENJE V OKOLJU SPLETA 2.0