OZ 2010/1-2

44 ORGANIZACIJA ZNANJA 2010, LETN. 15, ZV. 1 – 2 izsledki tako vznemirljivi in pomembni, da jih je škoda držati v predalu. Moj zapis pa je bolj okvir, ki je potreben za umestitev zgodbe. Poleg dokončanja kronike o Borisu Anžlovarju imamo s Trstom "odprt račun" še pri Evi Veroni, svetovno znani bibliotekarki iz Zagreba, ki je po rojstvu Tržačanka. Zahvaljujem se vsem, ki so pomagali pri odkrivanju Borisa Anžlovarja, da smo ga po tej poti vključili med slovenske knjižničarske in informacijske strokovnjake. Izplačalo se je! Reference [1] ANZLOWAR, R. B. (1965). Drug Information Association News. Special Libraries, Vol. 56, No. 10: 735. [2] ATA (2007). About Us: ATA Past Presidents. Dosegljivo na: http:// www.atanet.org/aboutus/past_presidents.php. [3] GARFIELD, Eugen (1976). The Permuterm Subject Index: An autobiographical review. JASIS, 27: 288–291. [4] GARFIELD, Eugen (1998). On the Shoulders of Giants. Dosegljivo na: http://www.garfield.library.upenn.edu/papers/his- tory/heritage1998.html. [5] NLM (1964). Annual Report Fiscal Year 1964. Dosegljivo na: http://www.nlm.nih.gov/ocpl/anreports/nlmarchives/ennualre- port/1964.pdf. [6] WILLIAMS, V. Robert (1997). Eugene Garfield – Transcript of an Interview. Dosegljivo na: http://www.garfield.library.upenn. edu/papers/oralhistorybywilliams.pdf. Franci Pivec PRISPEVEK K ŽIVLJENJEPISU BORISA ANŽLOVARJA Bilo je 27. julija 2009, ko sem prejel prošnjo, da bi raziskal tržaško obdobje v življenju zelo pomembnega in obenem skoraj povsem neznanega Tržačana, ki se je rodil 11. junija 1923, Borisa Rudolfa Anžlovarja. Čas dopustov, zaprtih knjižnic in arhivov ni bil najbolj ugoden, toda prošnjo sem sprejel. Delo je bilo zanimiva dogodivščina, ker me je vsak nov podatek silil, da razmišljam, kje naj bi iskal nadaljnje podatke in moje domneve so se večkrat izkazale za neutemeljene. Začel sem s tržaškim adresarjem (Guida generale di Trieste) za leto 1923, kjer je bil edini Anzlovar upokojenec Federico, ki je bil v letih 1914 in 1915 Miroslav, od leta 1928 pa ga ni bilo več v adresarju. Glede razmer v tistih časih je bila logična domneva, da je mož emigriral v Jugoslavijo. Ker se je veliko Primorcev izselilo v Maribor in se je v Maribor izselil tudi v Trstu rojeni Ivo Anžlovar (rojen leta 1905 in ne 1915 kot navaja PSBL), se mi je zdela utemeljena domneva, da se je tudi družina Borisa Rudolfa izselila tja. Na osnovi hišne številke v adresarju sem dobil popisnico popisa prebivalstva 1. decembra 1921 (Ob popisu prebivalstva sta bila dva najmlajša otroka odsotna). In tako dobil vpogled v družino Miroslava Anžlovarja: 1. Miroslav se je rodil 21. septembra 1857 v Šentvidu v kraljevini SHS kot sin Jožefa. Bil je upokojeni učitelj, ki je služboval v Marezigah, še prej pa v Dolini. Njegova prošnja za italijansko državljanstvo je bila sprejeta. 2. Miroslavova žena Marija Inglič (hči Jožefa) je bila rojena 14. avgusta 1861 na Skaručni v kraljevini SHS. 3. Miroslavova prvorojenka Marija je bila rojena 29. marca 1889 v Boljuncu v občini Dolina in je bila zasebna uradnica. 4. Miroslavov sin Vladimir, rojen 11. februarja 1898 v Boljuncu, je bil v Ljubljani študent tehnike oziroma, kot pravi popravek, kemije. 5. Hči Elizabeta se je rodila 19. julija 1900 v Boljuncu in je bila na Dunaju zasebna uradnica. Ker je bilo že pred prvo svetovno vojno v Trstu sedem župnij, se nisem lotil iskanja, kaj piše v krstni knjigi, Škofijski arhiv, kjer so shranjeni dvojniki, pa je bil zaprt zaradi počitnic. Ko se je vrnila načelnica občinskega prijavnega urada, sem izvedel, da je bil Boris Rudolf rojen v bolnišnici. KRONIKA