OZ 2010/1-2

UVODNIK doi:10.3359/oz1001001 Petnajsti letnik časopisa Organizacija znanja (OZ) začenjamo z dvojno številko, kar je posledica obilice dela z zadnjo številko prejšnjega letnika – obsežnim zbornikom konference COBISS 2009. Za strokovni časopis, ki nastaja ob rednem delu v Institutu informacijskih znanosti, je to kar lep dosežek, za katerega se spodobi napisati nekaj pomenljivejših in spodbudnejših stavkov. OZ se umešča v prostor obravnavanja bibliotekarskih, računalniških, kognitivnih, epistemoloških, organizacijskih in sorodnih tem, ki so vse bolj v ospredju intelektualnega interesa in pomembne za družbeni razvoj. V prvih številkah smo se opravičeno pritoževali nad nepriznavanjem – celo za- nikanjem – informacijskih znanosti pri nas, danes pa s tem ni več težav, saj se različne institucije kar pulijo za to, da bi veljale za matične na tem področju. Poznavalci bodo priznali, da pri tem nismo brez zaslug. Konvergenca ali zlivanje različnih strok, ki se ukvarjajo z informacijami, je pričakovan proces, temelječ na digitalni paradigmi. Interdisciplinarnosti ni mogoče doseči preko noči, smo se pa trudili, da bi v OZ vnesli čim več različnih strokovnih perspektiv in pristopov, ki bi bralce prepričali, da se nahajamo na izrazito večplastnem terenu. OZ je že sam po sebi zgovorna samorefleksija stroke, katere poslanstvo je podpora ustvarjanju novega znanja, ki najbolj “brsti” na stičiščih in prekrivanjih različnih znanstvenih disciplin, obstoječe informacijsko “servisiranje” pa še vedno daje absolutno prednost “čistim” strokam. V dosedanjih letnikih časopisa Organizacija znanja smo objavili 593 sestavkov. Sodelovalo je 496 avtorjev, med katerimi je kar nekaj stalnih, ki nosijo težo rednih rubrik, brez katerih ne bi smel izhajati noben strokovni časopis: prikazi in ocene knjig, poročila s konferenc, intervjuji. Iz tujine je poslalo svoje sestavke 122 avtorjev, torej četrtina vseh, kar štejemo za zadostno podlago, da se imamo za mednarodno publikacijo. Članke objavljamo po predhodni oceni, pri čemer upoštevamo, da vzpostavljamo relativno novo strokovno področje in da so mnogi avtorji tudi sami na začetku svoje strokovne poti. Vendar to ne pomeni, da nam manjka prispevkov izkušenih raziskovalcev in akademikov svetovnega formata, ki nam omogočajo vpogled v najbolj aktualna in kompleksna vprašanja o razvoju informacijskih sistemov za podporo znanju. Marsikoga, ki ni utegnil prispevati članka, smo “ujeli” z intervjujem, ki se jih je nabralo več deset in smo v njih odkrivali tudi manj znane plati življenja in delovanja zanimivih sogovornikov. V poročilih smo predstavili več kot sto strokovnih konferenc, ki so se dogajale na vseh koncih sveta in ta poročila dokumentirajo prizadevanja Izumovih sodelavcev, da bi dohajali najnovejše dosežke v stroki. Obenem je poročanje dobra “vaja” v strokovni publicistiki, ki bi jo moral opraviti sleherni strokovnjak, saj je “nerodno” komuniciranje resen problem večine znanstvenih disciplin. Prikazi in ocene pomembnih publikacij, ki predstavljajo bolj ali manj pre- lomne dogodke v stroki, ki jo časopis spremlja, so obveznost, ki se ji ne bi smel izogibati noben strokovni časopis. Branje strokovne literature je danes problem, ker izhaja v nepreglednih količi- nah in v različnih formatih. Nasploh se bere manj in bolj površno, zato je recenziranje literature v strokovni periodiki še toliko pomembnejše, ne da bi podpirali “bralno lenobo”, ampak da bi nudili vzorce, kako sploh brati strokovne publikacije. Prav zato smo se pri prikazih in ocenah nekajkrat lotili tudi nekonvencionalnih formatov internetnih objav. Naklada časopisa se približuje številki 1000 in sledi širitvi sistema Cobiss v domače in tuje knjiž- nice. Na policah s periodiko v “Cobisovih” knjižnicah je opazen znak naše prisotnosti in s svojimi vsebinami, strokovno ravnijo, prijazno večjezičnostjo in prepoznavno grafično obliko ustrezno podpira delovanje in ugled Izuma. OZ je bil med prvimi slovenskimi strokovnimi revijami, ki je izrabil tudi digitalni medij in nje- gova elektronska izdaja, ki je na voljo od leta 2002, je vse bolj obiskana. Predstavlja tudi koristen “poligon” za privajanje knjižničarjev na elektronske vire, ki bodo jutri predstavljali pomemben del knjižnične zbirke. V uredniški politiki upoštevamo okvir, ki ga predpisuje Agencija za raziskovanje Republike Slove- nije glede tipologije ter Direktorat za medije glede zakonitosti delovanja. Med prvimi smo vpeljali označevanje sestavkov z DOI.