OZ 2010/1-2

M T 55 ORGANIZACIJA ZNANJA 2010, LETN. 15, ZV. 1 – 2 potrebujejo in za kaj jih bodo uporabili ali posredovali. Treba je dvigniti javno zavest glede identitete in nevarnosti, s katerimi se na tem področju soočamo. Javnost je treba bolje informirati, da bodo ljudje z boljšim razumevanjem lahko sprejemali varnejše odločitve glede svoje identitete. Ob vsem naštetem se postavi vprašanje, ali je to sploh uresničljivo ali pa so to samo utopične želje. Angela Sasse (University College London) je predstavila upravljanje podatkov kakor posel (Why Less Data Means Better Business ) . V preteklosti se je na zasebnost gledalo v glavnem z legalne in etične plati. V poznih devetdesetih letih je postal z raziskavami Anne Adams pogled na zasebnost uporabniško osredotočen. Zavedati se moramo, da sami podatki niso kritični, kritična je dejavnost, ki se izvaja na podlagi pridobljenih informacij preko zbranih podatkov, zato je treba zaščititi poleg podatkov tudi uporabnike. Ključno tveganje, s katerim se srečujemo, so nepravilne interpretacije podatkov, netočnosti, motnje, sekundarna raba podatkov, ki se je v večini primerov ne zavedamo, razne zlorabe, nenamerno odtekanje podatkov itd. Urejanje s predpisi na področju varstva podatkov ni dovolj, vedno več uporabnikov ne verjame, da se bodo njihovi podatki hranili varno, zato želijo, da v primeru kršitve ali zlorabe odgovorni tudi odškodninsko odgovarjajo. Zaradi težav, ki se lahko pojavijo, so uporabniki začeli dajati lažne podatke, ne želijo uporabljati raznih storitev (izberejo možnost, da npr. v telefonskem imeniku ne objavijo svoje številke) in poskušajo sami nadzirati svoje podatke. Na področju ovrednotenja z vidika vseh zainteresiranih strani podatkov poteka v Veliki Britaniji projekt Privacy Value Networks Project. 11 Cilj projekta je izraziti vrednost podatkov z vidika vseh vpletenih strani in izdelati model, s katerim bi izboljšali pregled nad stroški in koristmi za različne zainteresirane strani. Vrednotenje informacij poteka od zbiranja preko hranjenja, vrednotenja, obdelave in na koncu prezentacije podatkov. Dejansko ljudje posredujejo vedno manj podatkov, in še to nekakovostnih podatkov in sprejemajo različne ukrepe, da se zaščitijo. Prihaja do razhajanj med zbranimi podatki in realnostjo, zato je tudi vrednost teh podatkov vedno manjša. Pojavijo se poslovne koristi in tudi stroški za uporabo, hranjenje in obdelavo podatkov. Treba bo ponovno razmisliti o pristopu k zbiranju, obdelavi in shranjevanju podatkov in kako vse skupaj vpliva na uporabnike. Zakorakati bo treba v smeri pravičnega in gospodarsko koristnega načina obdelave podatkov. ZAKLJU^EK Hiter razvoj in nove smeri razvoja interneta predstavljajo vedno večjo dilemo na področju osebnih podatkov in zagotavljanja zasebnosti. Tako so v sodobni informacijski družbi potrebe posameznika po ohranitvi nadzora nad lastnimi osebnimi podatki in zaščiti svoje samostojnosti vedno večje. Posameznik vedno težje nadzira podatke, ki se navezujejo nanj, še posebej težavna pa je odstranitev zastarelih ali neželenih podatkov, da le-ti ne bi ostali trajno shranjeni in izpostavljeni. Teh potreb posameznika informacijske in komunikacijske tehnologije oziroma ljudje, ki o njih odločajo, jih razvijajo in so odgovorni za njihovo implementacijo, skorajda ne upoštevajo in s tem v veliki meri izpostavljajo in ogrožajo posameznikovo zasebnost. Na tem mestu naj dodamo, da se je v času nastajanja poročila na straneh spletne socialne mreže Facebook le zgodil premik na bolje. Izboljšali so varnost na področju izmenjave informacij, tako da posameznikom omogočajo nadzor nad tem, kako delijo svoje podatke na Facebooku. Poleg tega splet omogoča posamezniku, da sestavi svojo aplikacijo ali ponudi neko storitev in s tem tudi prispeva k distribuciji podatkov oziroma informacij. Vse to je znatno povečalo zahteve po zasebnosti s tehničnega, socialnega, pravnega in etičnega vidika. V to smer iskanja rešitev je bila naravnana tudi ta poletna šola. Poudarek je bil na izpostavljanju težav in problemov, podane so bile različne smeri razvoja in možne izboljšave. Predstavljenih je bilo tudi nekaj konkretnih rešitev, ki pa imajo po našem mnenju skupno slabo stran, da vedno potrebujejo neko organizacijo ali neko tretjo stranko, ki ji je treba zaupati in ki lahko zlorabi naše podatke. Postavlja se vprašanje, kdo naj bo ta stranka zaupanja? Morda kakšna državna organizacija, neki komercialni ponudnik ali morda kdo drug? Nekateri od omenjenih prispevkov in večina predstavitev z delavnic bo objavljenih v zborniku referatov. Opombe 1 http://www.it.kau.se/IFIP-summerschool/ 2 http://www.primelife.eu/ 3 http://www.eurecom.fr/ 4 http://news.bbc.co.uk/2/hi/business/4695495.stm 5 http://www.microsoft.com/Presspass/press/2007/oct07/10- 24FacebookPR.mspx 6 http://www.eurecom.fr/people/molva.en.htm 7 http://www.sophos.com/pressoffice/news/articles/2007/08/ facebook.html 8 http://www.dataprotection.ie/ViewDoc.asp?fn=/documents/ european/article29.htm&CatID=31&m=u 9 http://www.facebook.com/policy.php#INFO_USE 10 http://www.scotland.gov.uk/Publications/2009/08/ PrinciplesConsultation 11 http://www.pvnets.org/ Stanislav Pavlič POROČILO