OZ 2010/1-2

58 ORGANIZACIJA ZNANJA 2010, LETN. 15, ZV. 1 – 2 Od 6. do 8. oktobra 2009 je v kongresnem centru hotela Habakuk v Mariboru potekalo Strokovno posvetovanje Zveze bibliotekarskih društev Slovenije (ZBDS) [1] z naslovom Knjižničarji in knjižnice: dodana vrednost okolju . V treh dneh se je zvrstilo več kot 20 zanimivih predavanj in nekaj okroglih miz in panelnih diskusij. Celotno posvetovanje je potekalo v iskanju odgovorov na vprašanje, kakšna je dodana vrednost knjižnice in knjižničarjev v okolju in življenju posameznikov, uporabnikov knjižnice. Posvetovanje je otvorila dr. Melita Ambrožič, predsednica ZBDS, udeležence pa sta nagovorila tudi Marjan Gujtman, predstavnik Ministrstva za kulturo, in Andrej Verlič, podžupan mesta Maribor. Uvodni predavatelj je bil slovenski pisatelj, dramatik, gledališčnik in politik Tone Partljič, ki je na zanimiv in humoren način predstavil svoj pogled na pomen knjižnic in knjižničarjev. UVODNI REFERATI Ann Clarke nas je v svojem referatu z naslovom Merjenje vrednosti Britanske knjižnice ( Measuring the value of the British Library ) najprej popeljala skozi zgodovino razvoja Britanske knjižnice, nato pa pojasnila, da se lahko vrednost njihove knjižnice meri na različnih ravneh – ekonomski, kulturni, socialni ali intelektualni. Dodana vrednost knjižnice se ne kaže le pri tistih uporabnikih, ki neposredno uporabljajo njene proizvode in servise, pač pa tudi pri vseh preostalih oddaljenih uporabnikih, ki imajo posredne koristi od knjižnice in servisov, ki jih ponuja. Za merjenje učinkovitosti uporabniških servisov Britanska knjižnica uporablja metodo Kaizen Continous improvement Programme. Pri ocenjevanju učinkovitosti knjižnice uporabljajo poleg kvantitativnih metod tudi kvalitativne metode, podatke pa po večini zbirajo z intervjuji. Britanska knjižnica je trenutno v postopku priprave novih strateških meril, in to so: • izbira objektov, ki naj bi bili zajeti s trajnimi meritvami, • definiranje strateških prioritet, • določanje nove vizije in poslanstva. Elizabeth Simon je v svojem referatu z naslovom Strategije za prihodnost – razvoj idej in kompetenc v konkurenčnem POSVETOVANJE ZBDS 2009 informacijskem okolju (Strategies for the future – the development of ideas and competencies in a competitive information environment) poudarila, da so knjižnice kljub nezadržnemu tehnološkemu razvoju še vedno pomemben dejavnik v družbenem in gospodarskem razvoju regije, da pa morajo v svoj menedžment uvesti nove strukture in strategije, če želijo ostati uspešne in konkurenčne novim tehnologijam. Kljub vsemu družba ne more brez knjižnic in knjižničarjev, ki lahko uporabnikom ponudijo najbolj kakovostne storitve (kljub drugim informacijskim virom). In zadovoljstvo uporabnikov je tisto, kar šteje. Dr. Maja Breznik je v prispevku z naslovom Nazaj v prihodnost knjižnice predstavila družbene posledice treh revolucij in v njih umestila vlogo knjižnice. V ta okvir je postavila institucionalizacijo javnih knjižnic kot ustanov, ki zagotavljajo dostop do znanja in kulture vsem prebivalcem ne glede na finančno moč in kraj bivanja. Po njenem mnenju knjižnice tega poslanstva ne bi smele izgubiti v informacijski družbi, ampak bi morale svojo zgodovinsko pridobljeno institucionalno podporo izkoristiti in poskrbeti za prosti dostop do elektronskih virov. Žiga Vavpotič (podjetje Globaldreamvision) je predstavil projekt Srečno branje 2.0 – Moja srečna knjiga , ki temelji na ustvarjalnem branju in osebnem razvoju ter izmenjavi mnenj mladih, ki bistrijo in ostrijo misli in ideje. Osnovna ideja je, da bi Mojo srečno knjigo soustvarjalo kakih 50 bralk in bralcev. Knjiga bi potem ostala v lasti knjižnice in bila na ogled in v spodbudo drugim obiskovalcem. Pričakujejo, da bodo projekt izvajali v tesnem sodelovanju s knjižničarji. KNJIŽNICE – VLOGA IN VPLIV NA DRŽAVNI IN LOKALNI RAVNI Dr. Stojan Pelko je v izjemno zanimivem prispevku Na krilih želje: česa nas filmi učijo o knjižnicah predstavil svoj pogled na knjižnice in knjižničarje. V kratkem filmu je knjižničarje prikazal kot angele. Daniel Sajko je v prispevku Evropska prestolnica kulture – Maribor 2012 predstavil evropski kulturni projekt in poudaril pomen tega projekta za mesto Maribor in druga partnerska mesta. Spregovoril je o konceptu projekta, predvidenih stroških, virih financiranja itd. ter doi:10.3359/oz1001058 1.25: DRUGI ČLANKI ALI SESTAVKI