OZ 2010/1-2

60 ORGANIZACIJA ZNANJA 2010, LETN. 15, ZV. 1 – 2 Mojca Ogrin, Martina Petan, Tomaž Ulčakar, Slavica Zrakič so v svojem prispevku Partnerstvo z namenom: Sinergija sodelovanja v praksi poudarili pomen partnerstva med visokošolskimi knjižnicami na eni ter gospodarskim in javnim sektorjem na drugi strani (slednji je v slovenskem prostoru občutno podcenjen). Pri informacijskih storitvah, ki jih Centralna ekonomska knjižnica ponuja obema sektorjema in končnim uporabnikom, gre večinoma za enosmerno komunikacijo med knjižnico in uporabniki. Anketa, izvedena med dvema skupinama deležnikov knjižnice, je pokazala, da je sinergije premalo, in nakazala možnosti nadaljnjih strateških širitev in poglabljanja sodelovanja. Mag. Kristina Hacin Ludvik, mag. Tjaša Obal sta v prispevku z naslovom Partnerstvo med knjižnicami in finančnimi ustanovami za finančno osveščanje uporabnika predstavili pomen in trenutno stanje finančne pismenosti s poudarkom na možnosti sodelovanja knjižnic z ustvarjalci finančnih informacij v procesu dviga finančne pismenosti v Sloveniji. Sledila je predstavitev zlatega sponzorja in stanovskega združenja MFC.2, d.o.o. : digitalizacija v knjižnicah , svoj pogled pa je predstavil Gregor Vidmar . Omenjeno podjetje izvaja za NUK digitalizacijo, ki je v današnjem času nekaj nujnega. V Sloveniji capljamo za razvitimi, saj nam je do danes uspelo digitalizirati 1,5 % slovenske kulturno-zgodovinske dediščine, v drugih razvitih evropskih državah pa so uspeli digitalizirati 50 % (projekt Europeana). Razlogi za tako slabe rezultate so slabo povezovanje, nezadostna iniciativa in pritisk na pristojna ministrstva za usklajeno izvedbo in financiranje, saj je trenutna ponudba izvajalcev razpršena, gradivo kulturne dediščine naroda pa zahteva posebno obravnavo. Predlogi za prihodnost so, naj digitalizacija v knjižnicah postane nacionalni projekt, naj se povezujeta javno in zasebno partnerstvo, naj se začno ustanavljati centri za digitalizacijo. OKROGLA MIZA ZBDS – DODANA VREDNOST KNJIŽNI^ARJEM Razpravo o delovanju ZBDS je moderirala mag. Sabina Fras Popovič . Novi statut je nastajal 4 leta, vendar ne prinaša radikalnih sprememb. Delovanje ZBDS bi bilo treba profesionalizirati in zaposliti osebo, kajti mandat 2 let za delo v sekcijah ne prinese nič dobrega. Omenjen je bil primer dobre prakse iz Hrvaške, kjer je sredstva za zaposlitev odobrilo Ministrstvo za kulturo. Mag. Franci Pivec je omenil, kako je s prostovoljnim delom v Zvezi kulturnih društev Slovenije, kjer je sam predsednik, funkcija pa prav tako ni profesionalizirana. KNJIŽNICE – URESNI^EVALKE POTREB OKOLJA Dr. Damijan Mumelj je v prispevku z naslovom Ali poznamo svoje okolje in uporabnike?: marketinški pogled na knjižnice obravnaval povezavo med knjižnico in okoljem, v katerem knjižnica deluje. Pri tem pa poudaril specifičnosti te povezave za uporabnike gradiva in storitve, ki jih knjižnica ponuja. Poudaril je pomen sistematičnega in kontinuiranega raziskovanja obeh skupin – uporabnikov in tudi neuporabnikov knjižnic. Dr. Vesna Godina je v svojem prispevku Knjižnice – nosilke socialnega mreženja na zelo zanimiv način pokazala na interakcije med uporabniki in knjižničarjem z vidika socialne, kulturne in filozofske antropologije: knjižničar kot dolžnik uporabniku, vidik recipročnosti, darovanje "knjižničarja" uporabniku (dar je beseda, kajti računalniki niso socialno učinkoviti, to lahko stori samo oseba). Tanja Merčun, dr. Maja Žumer sta v svojem prispevku Smo konkurenti Googlu? Smo konkurenčni Googlu? na osnovi podatkov iz različnih svetovnih študij zavrnili stereotipe o informacijski superiornosti Googlovih generacij. Pripadniki Googlovih generacij niso bolj spretni pri iskanju virov, njihova informacijska pismenost je pod nivojem njihovih potreb, tudi virov informacij praviloma ne znajo vrednotiti. Na osnovi teh ugotovitev avtorici sklepata, da je trikotnik uporabnik-knjižnica-splet umetno ustvarjen konkurenčni odnos. Ta odnos je v svoji osnovi komplementaren in bi se tega tudi knjižničarji morali zavedati. Mag. Mojiceja Podgoršek je v prispevku z naslovom Pomen knjižničarjevega in učiteljevega sodelovanja v procesu informacijskega opismenjevanja predstavila vlogo in pomen osnovnošolske knjižnice, namen knjižničarjevega in učiteljevega sodelovanja pri informacijskem opismenjevanju v osnovni šoli in kako na slednje vpliva motivacija uporabnikov knjižnice. Drugi dan smo zaključili z ekskurzijo na Ptujsko goro in obiskom Knjižnice Jožeta Potrča na Ptuju, večerjo in družabnim srečanjem z glasbo ter bovlingom. PANEL KNJIŽNICE BOGATIJO ŽIVLJENJE – KAJ BOGATI KNJIŽNICE? Moderatorka je bila Mojca Dolgan Petrič . V zanimivi razpravi so panelistke razpravljale o kadrih in kadrovskih možnostih v knjižnicah, o tem, kakšno znanje je v knjižnicah potrebno danes in bo tudi v prihodnje, o spodbujanju timskega dela, motivacijskih dejavnikih, o POROČILO