OZ 2010/1-2

M T 61 ORGANIZACIJA ZNANJA 2010, LETN. 15, ZV. 1 – 2 vlogi vodij pri kadrovanju in vodenju timov ipd. Skupna misel je bila, da je pomembno, da se v knjižnicah ohrani timsko delo, pripadnost organizaciji in zaupanje med ljudmi, saj so v tem primeru tudi ljudje pripravljeni več in boljše delati. Osnovni motivacijski dejavnik pa še vedno ostaja samomotivacija. Vloge kadrovske službe se tudi v času krize ne sme zanemariti. Prav tako je pomemben razvoj inovativne dejavnosti in kreativnega razmišljanja. KNJIŽNICE – ZAGOVORNICE SPLO[NE DOSTOPNOSTI ZNANJA Miro Pušnik in dr. Aleš Kunaver sta v prispevku Funkcionalna vrednost in povezovalni učinki portala Digitalne knjižnice Univerze v Ljubljani predstavila organizacijski model DiKUL in možnosti portala DiKUL. Knjižnično-informacijski sistem Univerze v Ljubljani (KISUL) povezuje 58 visokošolskih knjižnic, ki ima po zadnjih podatkih več kot 90.000 aktivnih članov in 1,5 mio obiskovalcev na leto. KISUL skrbi o dostopu do 15.000 e-revij in 30.000 e-knjig. Projekt DiKUL je rezultat potrebe po enotnem okolju za pridobivanje informacij ter potrebe po koordinaciji nabave in vzdrževanja dostopa do e-virov. Njegovi neposredni učinki so: trajna delovna skupina DiKUL, baza podatkov e-gradiva, izbira CTK kot tehničnega upravitelja sistema in ustvarjene povezave z zunanjimi organizacijami, kot je IZUM. Kot najbolj pomemben posredni učinek projekta je avtor izpostavil razmišljanje o univerzitetni knjižnici kot notranji organizacijski enoti Univerze v Ljubljani. Dr. Milan Ojsteršek, mag. Dunja Legat, Janez Brezo- vnik so predstavili digitalno knjižnico Univerze v Mari- boru (DKUM) v prispevku z naslovom E-opus Univerze v Mariboru . DKUM je enotna vstopna točka do elektron- skih virov, ki nastajajo na Univerzi v Mariboru ali se jih kupuje za potrebe znanstvenoraziskovalne, strokovne in umetniške dejavnosti na Univerzi v Mariboru. Tehnična zasnova DKUM: • V prvi fazi bo digitalna knjižnica skrbela za hranjenje in dostop do diplomskih, magistrskih in doktorskih del Univerze v Mariboru. Uporabnikom sta na voljo enostavno in napredno iskanje, brskanje po hierarhiji gradiva, RSS ter ocenjevanje in komentiranje za pooblaščene uporabnike. Študentski del vsebuje servise za vpis osnovnih podatkov, prenos e-gradiva, medtem ko skrbniški del vsebuje servise, ki so namenjeni referatu in knjižnicam. Knjižnični del skrbi tudi za povezavo digitalnih objektov s COBISS/OPAC. • V nadaljevanju projekta je predvidena širitev sistema na druge digitalne vire (tehnična poročila, učno gradivo, založniška produkcija univerze itn.), predvidena je digitalizacija arhivskega gradiva, povezovanje besedil DKUM z zunanjimi viri, kot so Wikipedia, Wordnet, strokovni slovarji itn., ekstrakcija znanja iz vsebin, vzpostavitev tokovnega strežnika za predvajanje večprestavnih vsebin, izdelava vtičnika SCORM za prikaz učnega gradiva ipd. Mag. Zoran Krstulović je v prispevku Prost spletni dostop do rezultatov domače ustvarjalnosti – "Conditio sine qua non" razvoj predstavil poslanstvo Digitalne knjižnice Slovenije in prenovljeno podobo portala dLib. Portal ponuja enotno iskanje po metapodatkih in digitalnih vsebinah ter dve novi rubriki, "Zadnje dodano gradivo" in "Na današnji dan". Romana Muhvič Šumandl je v prispevku Vprašaj knjižničarja – storitev z dodano vrednostjo predstavila zgodovinski potek implementacije RSVK v Sloveniji od 2001–2007, organiziranost, pravila in delovanje servisa, dostopnost, statistične kazalce pogostosti prejetih klepetov in vprašanj po e-pošti. Izpostavila je vidik zadovoljstva uporabnikov preko izpolnjenih anket in oddanih opomb v letu 2008 in 2009. OKROGLA MIZA MOJ POGLED NA KNJIŽNI^ARJA Okroglo mizo je moderirala Melita Forstnerič Hajnšek , panelisti pa so ugotavljali, kakšno dodano vrednost prinesejo knjižničarji v njihova življenja in življenja posameznikov nasploh. Po njihovem mnenju so knjižničarji nenavaden ceh, ki ni primerljiv z zdravniki, učitelji, novinarji ipd. V javnosti se o njih veliko ne govori, niti ne piše, vendar so tu, so nenehno prisotni. Knjižničarji so danes tako terapevti, pedagogi, psihologi, izobraževalci … Kljub vsem tem vlogam, ki jih imajo in jih opravljajo, pa ostajo tihi, skromni, simpatični. In prav zato ostaja njihova vloga neprecenljiva. Ob zaključku so zavrteli predstavitveni film Maribor – EPK 2012. Reference [1] Spletni naslov: http://www.zbds-zveza.si [2] Knjižničarji in knjižnice: dodana vrednost okolju (zbornik referatov). Strokovno posvetovanje Zveze bibliotekarskih društev Slovenije, Maribor, 6–8. oktober 2009. Ljubljana: ZBDS, 2009. Bojana Lešnik, Ester Manetti, Gordana Mazić, Romana Muhvič Šumandl POROČILO