OZ 2010/1-2

M T 69 ORGANIZACIJA ZNANJA 2010, LETN. 15, ZV. 1 – 2 Ethernet (FCoE – Fibre Channel over Ethernet). FCoE omogoča naravni prenos prometa SAN preko Etherneta. Specifikacija FCoE omogoča direktno preslikavo optičnega omrežja v Ethernet. Specifikacija protokola je bila zaključena v juniju 2009. Na tržišču so že proizvodi, ki podpirajo FCoE. V klasičnih računalniških centrih so strežniki povezani v omrežje preko dveh vmesnikov: HBA za povezavo v omrežje SAN, NIC za povezavo v omrežje LAN. V računalniških centrih, kjer uporabljajo protokol FCoE, so strežniki povezani v omrežje s samo enim vmesnikom CNA (Converged Network Adapter), preko katerega tečeta tako promet SAN kot tudi promet LAN. Komponente, ki morajo biti v vsakem omrežju FCoE, so: • CEE (Converged Enhanced Ethernet) je nadgradnja klasičnega Etherneta, ki preprečuje izgubo paketov v omrežju. Ni nadgradnja opreme, ampak nadgradnja protokola. • Vmesnik CNA na strežniku za komunikacijo v podatkovnem in diskovnem omrežju. • Stikalo FCoE, ki predstavlja vmesnik med omrežjem FCoE in klasičnim omrežjem FC. • Stikala CEE bodo omogočala priklop strežniških kartic CNA v omrežje FCoE. Trenutno še niso na voljo na tržišču. • Ciljni vhodi na diskovnih poljih so lahko FC ali FCoE. Protokol FCoE je naravna nadgradnja obstoječega omrežja FC SAN. Ohranja se obstoječi model upravljanja z omrežjem SAN. Njegove prednosti so: • Popolna kompatibilnost z obstoječo infrastrukturo, kar zelo zmanjša riziko in stroške uvajanja. • Zmanjšani stroški opreme. Preko vmesnika CNA tečeta mrežni promet in komunikacija z diskovnimi polji, kar zmanjša število kablov in število stikal v omrežju. • Zmanjšani operativni stroški. Manj opreme pomeni manjšo porabo električne energije in manjše potrebe po hlajenju. Infrastruktura omrežja je manj kompleksna. • Večja zmogljivost omrežja Ethernet (10 Gb) v primerjavi z optičnim omrežjem (4 Gb ali 8 Gb). Diski Solid State Diski Solid State (SSD) in diskovna polja SSD predstav- ljajo najvišji nivo diskov z visoko zmogljivostjo in hitrim odzivnim časom. Razvoj diskov v zadnjih tridesetih letih kaže, da je bil razvoj računalnikov ekstremen: • Hitrost procesorja se je povečala za 1.000-.krat. • Velikost pomnilnika je 1.000.000-krat večja. • Velikost diskov se je povečala za 1.000.000-krat. Ostala je le ena težava, in sicer razpoložljiva količina operacij I/O, ki jih disk zmore v časovni enoti. To število je zaradi fizičnih komponent in načina delovanja klasičnega diska (diska HDD) majhna. Nova metrika je gostota dostopa (angl. access density ), njena merska enota pa je število operacij IOPS (Input/Output Operations Per Second) na enoto zmogljivosti diska (IOPS/GB). Pred tridesetimi leti je bila gostota dostopa 20.000 IOPS/GB, danes pa je pri diskih HDD z visoko zmogljivostjo le 0,833 IOPS/GB, kar pomeni, da bi morali biti diski precej prazni, če bi želeli doseči visoko gostoto dostopa. Rešitev tega problema naj bi bili diski SSD, ki so se pojavili v zadnjih letih. To so diski brez mehanskih delov. Namesto diskovnih plošč imajo pomnilniške čipe. Temeljijo na dveh tehnologijah: • DRAM, • NAND Flash. Diski SSD so mnogo hitrejši od diskov HDD. Posebej primerni so za aplikacije, ki dostopajo do strukturiranih podatkov. Dobro se obnesejo tudi pri aplikacijah, ki izvajajo naključno branje (angl. random read ). Primerni so tudi za shranjevanje določenih elementov podatkovnih baz. Disk SSD je mogoče vključiti v novejša diskovna polja, kjer lahko sobivajo z diski optičnih omrežij in SATA. S tem dobimo večtirni sistem diskovnih zmogljivosti, kjer lahko glede na naravo podatka določimo njegovo hrambo: kritični poslovni podatki, za katere je potreben hitri dostop, so na diskih SSD, redko uporabljeni podatki (arhivi) na diskih SATA, preostali podatki pa na diskih FC. Diski SSD so zelo dragi. Njihova cena pada, vendar se še ni približala ceni drugih vrst diskov. Iz tega zornega kota je nakup diskov SSD ekonomsko neupravičen. Vendar so se v okoljih diskov SSD pojavile nove metrike za ocenjevanje ekonomske upravičenosti nakupa, ki dopolnjujejo osnovno metriko diskov HDD, to je cena na enoto zmogljivosti – $/GB. Nove metrike so potrebne zaradi vloge diskov SSD: pri njih je hitrost dostopa pomembnejša od njihove zmogljivosti. Te metrike so: • $/IOP – cena na števila operacij I/O, • $/IOP/U – cena na število operacij I/O na porabljen fizični prostor, • $/IOP/W – cena na število operacij I/O na porabo električne energije. POROČILO