OZ 2010/1-2

70 ORGANIZACIJA ZNANJA 2010, LETN. 15, ZV. 1 – 2 Primerjava diskov HDD in SSD glede na različne metrike kaže naslednje: • $/GB – diski SSD so 4- do 5-krat dražji od visokozmogljivih diskov HDD. • $/IOPS – diski SSD so 2- do 7-krat krat hitrejši od visokozmogljivih diskov HDD. Če kupimo diske SSD, lahko prihranimo v naslednjih segmentih: • Krajši čas vzdrževanja strežnikov zaradi hitrejšega nameščanja popravkov (angl. patch ), defragmentacije, rekonstrukcije RAID, iskanja virusov na diskih SSD. • Prihranek pri energiji – približno 38 % manjše odda- janje toplote, približno 90 % manjša poraba električne energije. • Diski SSD imajo povprečni čas med okvarami 2 milijona ur, kar je dvakrat bolje kot pri diskih HDD. To posledično pomeni manjše stroške za vzdrževanje, restavracijo podatkov, nedelovanje strežnikov. Na predavanjih so predstavili tudi primer prihranka pri zamenjavi diskov HDD z diski SSD: Uporabnik je zamenjal 20 diskov SAS (15k RPM) z zmogljivostjo 73 GB na disk, ki so bili v konfiguraciji RAID 10. Potreboval je 500 GB diskovne zmogljivosti. Tipični dostop do podatkov je bil: 80 % branje, 20 % zapisovanje, naključni dostop, podatkovni bloki v velikosti 4 KB. Nadomestek za zgornjo konfiguracijo je bilo 9 diskov SSD z zmogljivostjo 64 GB na disk, ki so bili konfigurirani v RAID 5. Pri tem so bili doseženi prihranki: • Skupni stroški (TCO) so se zmanjšali za 2375 USD. • Zmogljivost se je povečala za več kot 264 %. • Poraba električne energije se je zmanjšala za več kot 98 %. • Za diske porabljeni prostor se je zmanjšal za približ- no 55 %. Diski SSD so vsekakor diski prihodnosti. V kratkem času bodo postali del vsakega večtirnega diskovnega sistema kot shramba za najbolj kritične podatke, ki zahtevajo hiter dostop. Virtualizacija Pomemben del konference je bil namenjen virtualizaciji diskovnih zmogljivosti. Virtualizacija diskovnih zmogljivosti je abstrakcija fizičnih diskovnih virov. Nekateri primeri virtualizacijskih tehnik so: polja RAID, upravljanje diskov, virtualizacija SAN, virtualni datotečni sistemi, logične particije, diski SSD, virtualni trakovi, virtualni vhodi, virtualna omrežja SAN … Virtualizacija se pojavlja na nivoju: • strežnika, • stikal, • namenskih strežnikov za upravljanje diskovnih zmogljivosti (angl. appliance ), • enot za nadzor diskov. Na strežnikih imamo programsko opremo, ki prestreza operacije I/O, preverja metapodatke in preusmerja operacije I/O. Te programe imenujemo Logical Volume Manager – LVM. Virtualizacija na namenskih strežnikih za upravljanje diskovnih zmogljivosti deluje na različne načine: • Pri simetrični virtualizaciji (angl. in-band ) je med diskovna polja in strežnike postavljen namenski strežnik, ki upravlja z diskovnimi zmogljivostmi. Primeri takih rešitev so IBM SVC, DataCore SAN Symphony, FalconStor IPStor. • Pri asimetrični virtualizaciji (angl. o ut-of-band ) osnovni podatki tečejo od strežnika do diskovnega polja, kopija podatkov pa gre na namenski strežnik v nadaljnjo obdelavo. Primeri takih rešitev so StoreAge, hp SVSP. • Pri arhitekturi SPAID (Split path Architecture for Inteligent Devices) inteligentna naprava na nivoju vhoda loči podatke od metapodatkov in kontrolnih informacij. Primeri takih rešitev so EMC Invista, Inspicient NSP. Pri virtualizaciji na nivoju enot za nadzor strežnikov gre za to, da je virtualizacija že vključena v diskovno polje, kar daje možnost, da direktno nanj priključimo diskovna polja drugih ponudnikov. Primeri takih naprav so Hitachi USP, hp XPxx000 in Sun 9990. Med virtualizacijskimi tehnikami je zanimiva virtualizacija diskov. Logični disk, ki ga vidi strežnik, je na nivoju diskovnega polja razbit v bloke, ki so posejani po fizičnih diskih. Ta virtualizacijska tehnika omogoča tehniko thin provisioning , ki pomeni še en korak pri uveljavljanju ekonomičnosti v informacijskem okolju. Thin provisioning pomeni, da na nivoju strežnika naredimo disk z določeno zmogljivostjo, na nivoju diskovnega polja pa je dejansko zasedeno toliko fizičnega prostora, kot ga porabimo. Primer: Zmogljivost diskovnega polja je 100 GB. Na strežniku naredimo disk velikosti 60 GB in ga napolnimo s 15 GB podatkov. Brez uporabe tehnike POROČILO