OZ 2010/1-2

72 ORGANIZACIJA ZNANJA 2010, LETN. 15, ZV. 1 – 2 Hramba v oblaku Definicija SNIA-e pravi, da je hramba v oblaku (angl. cloud storage ) ponudba virtualiziranih diskovnih zmog- ljivosti na zahtevo. Formalno pa je predlagan tudi pojem diskovne zmogljivosti kot servis (Data Storage as a Servi- ce – DaaS). Tržišče za servis naj bi bilo poslovno (sistemi za video nadzor, sistemi za shranjevanje avdio in video podatkov, sistemi za arhiviranje podatkov …) in zasebno (shranjevanje fotografij, shranjevanje avdio in video posnetkov, shranjevanje dokumentov in e-pošte …). Izzivi, ki spodbujajo hrambo v oblaku, so naslednji: • Izjemno velika rast količine podatkov v elektronski obliki . Kongresna knjižnica ima v svojih dokumentih zbranih 200 let človeške zgodovine, kar je 5 EB (eksabajtov; 1 EB = 10 18 bitov) podatkov. Na vsem svetu je trenutno 988 EB podatkov. • Povečani stroški delovanja informacijske tehnologije. Samo v ZDA porabijo letno 30 milijard USD za delovanje informacijske tehnologije. Stroški naraščajo za 18 % letno. • Upravljanje informacijske tehnologije. Heterogena okolja (različni strežniki, komunikacijska oprema, diskovna polja) predstavljajo drago in komplicirano upravljanje računalniških centrov. • Uporabniki . Uporabniki vedno bolj izkoriščajo diskovne zmogljivosti in so pri njihovi uporabi vedno bolj zahtevni. Sistemi hrambe v oblaku naj bi temeljili na naslednjih tehnologijah: • Distribuirane diskovne zmogljivosti . Diskovne zmogljivosti bi bile geografsko razpršene. Uporabnik bi imel vstopno točko, od koder bi dostopal do svojih podatkov. Metapodatkovni strežniki pa bi mu posredovali podatke, ne glede na to, kje bi se podatki fizično nahajali. Podatki bi bili distribuirani (pomnoženi na več lokacijah). • Razporejanje bremena . Metapodatkovni strežnik bi skrbel za uravnoteženo obremenitev diskovnih polj s preverjanjem njihovih trenutnih parametrov zmogljivosti. S tem bi bil zagotovljen najboljši možni odziv pri dostopu do podatkov. • Distribuirano procesiranje podatkov . Metapodatkovni strežnik bi poskrbel za selitev podatkov med diskovnimi polji, s čimer bi preprečil njihovo preobremenitev. Pri tem bi se podatki kopirali ali prenašali. • Varnostni mehanizmi . Dostop do podatkov bi bil urejen na nivoju uporabnika s preverjanjem uporabniške šifre, gesla in IP-naslova, in na nivoju sistema, ki bi nadzoroval dostop do direktorijev in datotek. Najpomembnejši značilnosti sistema hrambe v oblaku sta visoka zanesljivost in velika možnost dograjevanja sistema (skalabilnost). Na konferenci sta bila predstavljena dva sistema hrambe v oblaku . Podjetje China Mobil 139 ponuja mobilne in internetne servise enemu milijonu mobilnih uporabnikov in ima za to na voljo 10 PB (10 x 10 15 bajtov) diskovnih zmogljivosti. Sistem je pripravljen tako, da omogoča dostop 10 milijonom uporabnikov in ga je mogoče razširiti na 1 EB diskovnih zmogljivosti. Celo predavanje pa je bilo namenjeno rešitvi, ki jo je za svoje uporabnike razvil Deutche Telekom s svojo hčerinsko družbo T-Systems. Sistem hrambe v oblaku (angl. cloud storage ) bodo upo- rabljala velika podjetja z več razpršenimi računalniškimi centri in ponudniki, ki bodo ponujali diskovne zmogljivo- sti na zahtevo. Odjemalci teh ponudnikov pa bodo manjša podjetja in organizacije. ZAKLJU^EK Konferenca The Power of 3 je bila veliko presenečenje iz več razlogov: • Na predavanjih so bile v prvi vrsti tehnologije in koncepti za reševanje nekih problemov, šele v ozadju so bili proizvodi, ki te rešitve omogočajo. • Konferenca je združila tri na videz neodvisna področja, vendar se je pokazalo, da so med seboj zelo prepletena in odvisna. • Konferenca je potrdila, da smo na IZUM-u pravilno prepoznali probleme na področju hranjenja in organiziranja podatkov in da so naše delovne usmeritve pravilne. Domen Šetar POROČILO