OZ 2010/1-2

80 ORGANIZACIJA ZNANJA 2010, LETN. 15, ZV. 1 – 2 V Ljubljani je v prostorih Gospodarske zbornice Slovenije 20. aprila potekal seminar z naslovom Aktualna praksa s področja informacij javnega značaja , ki ga je organizirala Založba Forum Media. Seminar o temi Dostop do informacij javnega značaja so vodile tri predavateljice: Alenka Žaucer, Kristina Kotnik Šumah in Nataša Pirc Musar. Alenka Žaucer , svetovalka informacijske pooblaščenke, nas je seznanila s postopki in zakonsko podlago za dostop do informacij javnega značaja. Pojasnila je, zakaj so informacije javnega značaja pomembne in kdo sploh je zavezanec za dostop do informacij javnega značaja. Zgodovina dostopa do informacij javnega značaja se začne že leta 1766, ko je finski duhovnik (v takratni kraljevini Švedski) v Zakon o svobodi tiska in o dostopu do javnih dokumentov napisal, da mora biti uradni dokument dostopen vsakomur, ki ga zahteva, in to takoj ter brezplačno. Skozi zgodovino so ta dostop uzakonili v ZDA leta 1966, v Evropi pa leta 1949 na Švedskem in Danskem, leta 1970 na Norveškem, leta 2005 v Veliki Britaniji, leta 2006 v Nemčiji … Dostop do informacij javnega značaja v svetu je povezan z odprtostjo posamezne države ter indeksom korupcije. Zakon o dostopu do informacij javnega značaja je pri nas začel veljati leta 2003. Osnova za zakon je Ustava RS (39. člen o svobodi izražanja in 15. člen). Pravno urejajo dostop do informacij javnega značaja naslednji zakoni in uredba: • Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ) (Uradni list, RS št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo), • Zakon o informacijskem pooblaščencu (ZinfP) (Uradni list RS, št. 113/2005), • Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP) (Uradni list RS, št. 24/06, 105/06 in 65/08), • Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (UPIJZ) (Uradni list RS, št. 76/2005 in 119/2007). Zakon o informacijskem pooblaščencu le-temu nalaga bistvene pristojnosti, kot so inšpekcijska pooblastila, "ogled in camera" (procesno dejanje brez prisotnosti strank), pregled spisa v zadevah dostopa do informacij javnega značaja. Predavateljica je nadalje opredelila, kdo vse so zavezanci za dostop do informacij javnega značaja, in navedla nekaj primerov: Kapitalska družba, d. d., Slovenska odškodninska družba, d. d., Državni zbor, javne lekarne, javni zavodi, javna komunalna podjetja … Informacije javnega značaja opredeljuje delovno področje organa, razpoložljivost informacij in kriterij materializirane oblike. Za informacije javnega značaja velja načelo prostega dostopa, enakost upravičencev ter izkazovanje pravnega interesa do tovrstnih informacij. V postopku nastopata prosilec s pravico do dostopa ter organ z dolžnostjo posredovanja. Prosilec lahko poda neformalno zahtevo (hitra, koristna za prosilca in organ, brez pravnega varstva) ter formalno zahtevo (pisna, določena vsebina, pravno varstvo). Po prejetju zahteve lahko organ: • pozove prosilca, naj dopolni zahtevo (18. člen ZDIJZ), • zavrže zahtevo (19. člen ZDIJZ), • odloča o zahtevi (21.–26. člen ZDIJZ), • napoti prosilca na kraj, kjer se javno dostopna informacija nahaja (6. člen ZDIJZ). Organ mora tudi poskrbeti, da se postopka udeležijo vsi tisti, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivale odločitve organa, opozoriti mora tudi na uveljavljanje izjem, katerih razkritje bi povzročilo škodo (npr. poslovne skrivnosti). Organ mora odločati in odgovoriti v roku. Podaljšanje roka je možno le v izjemnih okoliščinah. Organ lahko zaračuna stroške posredovanja informacij javnega SEMINAR AKTUALNA PRAKSA S PODRO^JA INFORMACIJ JAVNEGA ZNA^AJA doi:10.3359/oz1001080 1.25: DRUGI ČLANKI ALI SESTAVKI