OZ 2010/1-2

M T 81 ORGANIZACIJA ZNANJA 2010, LETN. 15, ZV. 1 – 2 značaja, vendar mora stroškovnik objaviti v svojem katalogu informacij javnega značaja ter ga dati na vpogled vsakemu prosilcu. Organ je dolžan prosilca tudi opozoriti na plačilo stroškov (36. člen ZDIJZ). Dostop do informacij javnega značaja lahko organ tudi zavrne: če zahtevani dokumenti niso informacije javnega značaja, če jih je zakonodajalec izključil iz zakona in če gre za izjeme, ki jih delimo na relativne in absolutne. Nedokončanih (in neveljavnih) dokumentov se ne posreduje. Kristina Kotnik Šumah , namestnica informacijske pooblaš- čenke, je nadaljevala temo prve predavateljice o izjemah pri prostodostopnih informacijah, o delnem dostopu ter posredo- vanju informacij javnega značaja na spletu. Izjeme pri prostodostopnih informacijag so varuhi legi- timnih interesov in zavarovanih pravic drugih. Izjeme so določene v 6. členu ZDIJZ. Organ lahko dostop do informacij zavrne zaradi zakonske podlage (npr. ZDIJZ, Zakon o javnih naročilih (ZJN-1)) ali pa organ izvede test tehtanja (angl. balance test ). Obstaja več vrst testov tehtanja: • Test sorazmernosti – izhajamo iz ustavnega načela sorazmernosti. • Škodni test – presojamo, ali bo razkritje določenega dokumenta oz. informacije javnega značaja povzročilo škodljive posledice za določeno pravico. • Test interesa javnosti – preverjamo, ali je interes javnosti za razkritje informacije javnega značaja močnejši od potencialno storjene škode, ki bi nastala z razkritjem informacije, ne glede na morebitne zakonske omejitve, ki govorijo v prid zapiranja informacij. Pri testu interesa javnosti, ki govori v prid dostopa do informacij, velja: • razkritje pomaga razumeti tematiko v trenutni javni razpravi, • tema sproži javno ali parlamentarno razpravo, • ustrezna javna razprava ni mogoča brez široke dostopnosti ustreznih informacij, • tema zadeva veliko število fizičnih ali pravnih oseb, • tema zadeva javno varnost in zdravje, • tema se navezuje na pridobivanje ali porabo javnih sredstev. Med dejavnike, ki niso primerni pri uporabi testa interesa javnosti, sodi: • osramotitev javnega funkcionarja ali uslužbenca, • možnost izgube zaupanja v javno institucijo, • domnevno prevelika zahtevnost informacije, ki naj je povprečni državljan ne bi razumel, • necelovitost informacije, ki naj bi zavajala, napačno informirala javnost. S testom interesa javnosti se ne odkriva tisto, kar je zanimivo za javnost, temveč tisto, kar zanima javnost (interesantno za javnost vs. v interesu javnosti). ZDIJZ v 6. členu ureja naslednje izjeme: 1. Tajni podatki. Tajni podatki so tisti, ki izpolnjujejo materialni in formalni kriterij Zakona o tajnih podatkih (ZTP) – javna varnost, obramba, zunanje zadeve, obveščevalno-varnostna dejavnost države; dokumente mora pooblaščena oseba pravilno označiti, podana mora biti pisna ocena škodljivih posledic. 2. Poslovna skrivnost. Subjekti, ki lahko imajo poslovno skrivnost, so opredeljeni po Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD-1). Pojem poslovna skrivnost je opredeljen v 39. členu ZGD-1. Pri državnih organih in javnih zavodih pa je poslovna skrivnost v konfliktu z nadzorom nad porabo javnih sredstev. Obstajajo izjeme: Kadar gre za tržno področje državnega organa ali javnega zavoda, lahko organ ali zavod sam označi podatke kot poslovno skrivnost (tehnološko znanje, postopki …). Posebno področje so postopki javnega naročanja, pri katerih velja načelo transparentnosti in načelo enakopravne obravnave ponudnikov – Zakon o javnem naročanju (ZJN-2). Določbe zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, glede vpogleda v dokumentacijo o javnem naročilu v času od odpiranja ponudb do sprejema odločitve o oddaji naročila, ne veljajo. 3. Osebni podatki. Osnova za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju je 9. člen Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1). Ta določa obdelavo osebnih podatkov; osebno privolitev samo v primeru, če tako določa zakon; obdelavo zaradi izvrševanja pogodbe (namen); izjeme, ki so nujne za iz- vrševanje zakonitih pristojnosti. Razkritje osebnih podatkov, kar je kršitev varstva osebnih podatkov, nastopi, kadar za obdelavo osebnih podatkov ni zakonske podlage. Zato se mora organ ob presojanju vsakega dokumenta vprašati, ali obstaja kakšen zakon, ki dopušča razkritje osebnih podatkov javnosti (npr. Zakon o sodnem registru (ZSReg), Za- kon o zemljiški knjigi (ZZK-1) itd.). 4. Varstvo poročevalskih enot v skladu z zakonom, ki ureja državno statistiko. To so podatki, ki so v fazi zbiranja ali obdelave za potrebe državne statistike in se nahajajo v fazah pred objavo. POROČILO