OZ 2010/1-2

84 ORGANIZACIJA ZNANJA 2010, LETN. 15, ZV. 1 – 2 Chris Anderson je avtor uspešnice Dolgi rep, objavljene leta 2006, 1 sedaj pa je pred nami njegova nova knjiga Free – The future of radical price (New York: Hyperion) iz leta 2009. Govori o brezplačnih proizvodih in storitvah kot uspešni poslovni strategiji prihodnosti na digitalnih trgih interneta in svetovnega spleta po modelu korenito spremenjenega določanja cen (angl. freeconomics ). Knjiga Free predstavlja novi model korenito spremenjenega določanja cen (angl. freeconomics ) in je nadaljevanje knjige o dolgem repu. Deveto pravilo dolgega repa (Anderson, 2006) se nanaša na ekonomsko moč brezplačnih proizvodov in storitev. Beseda zastonj ima negativno konotacijo, saj spominja na piratstvo in podobna druga izparevanja vrednosti. Vendar je dati brezplačno tisto, kar je dostopno, ena izmed najmočnejših značilnosti digitalnih trgov, saj so stroški na teh trgih blizu ničle in so lahko takšne tudi cene. Če so digitalne storitve poceni, so tudi stroški brezplačnih proizvodov in storitev za gospodarsko družbo tako majhni, da jih le-ta z lahkoto krije. Stroški predvajanja 10 odstotkov filma vsakomur, ki si ga želi ogledati online, so zanemarljivi v primerjavi s tržno vrednostjo drugih načinov privabljanja publike v kino, katerih izid je itak do konca negotov, saj se potencialni gledalec lahko premisli le zaradi stroškov prevoza do kinodvorane. Veliko televizij je že brezplačnih, saj dovolj zaslužijo z oglaševanjem. Na trgih obilice cene konkurečno spremljajo stroške. Zahvaljujoč moči digitalne ekonomije se tudi stroški zelo zmanjšujejo. Anderson pripoveduje zgodbo o Kingu Gillettu, izumitelju britvic (žiletk). V prvem letu po izumu (1903) je Gillett prodal le 51 brivnikov in 168 britvic. V naslednjih dveh desetletij je preizkusil različne marketinške zvijače, a vse zaman, dokler ni na škatli britvic objavil svoje fotografije. Takrat je z velikim popustom prodal ameriški vojski milijone brivnikov brez britvic. Brivnik brez britvic je bil nekoristen, je pa spodbudil veliko povpraševanje in prodaja britvic se je po vojni povečala na nekaj milijard. V ekonomiji je ta poslovni model znan že dlje časa pod imenom križno subvencioniranje, (angl. cross-subsidy ), to je križni premik cene z enega proizvoda ali storitve na CHRIS ANDERSON FREE – THE FUTURE OF RADICAL PRICE drugi proizvod ali storitev. Veljal naj bi za vse dejavnosti: mobilne aparate prodate skoraj zastonj in zaračunate naročnino, konzolo za digitalne videoigre poceni prodate in mastno zaračunate igre, nastavite aparate za kavo po pisarnah zastonj, menedžerjem pa drago zaračunate vrečke s kavo, kupcu daste zastonj gospodinjske aparate, če kupi drago kuhinjsko pohištvo. Vendar po Andersonovem mnenju velja že dlje časa za številne tržne niše radikalno nov model, ki ne temelji več na križnem premiku cen z enega proizvoda ali storitve na drugi proizvod ali storitev, temveč na velikem dokončnem upadu stroškov za nekatere kategorije proizvodov in storitev. Če bi bila cena jekla približno enaka ničli, bi King Gillett po modelu križnega subvencioniranja lahko prodajal tako brivnike kot britvice zastonj in zaračunaval po novem le kremo za britje?! Čeprav strategija "zastonj" ne pomeni, da bo novi avtomobil znamke BMW zastonj, Anderson pokaže, zakaj je cena 0,00 ameriškega dolarja prihodnost poslovanja. Model velja za ekonomijo interneta in svetovnega spleta in je po okusu net generacije, ki je že navajena na brezplačno e-pošto, brezplačne bloge, brezplačno programje, brezplačno družbeno omreževanje … Svetovni splet je praktično zastonj. Debata o dilemi ali brezplačno ali plačljivo se je končala pred 15 leti. Vzpon brezplačne ekonomije svetovnega spleta omogoča močna tendenca zmanjševanja stroškov proti ničli. V online eko- nomiji so nekatere zadeve preveč poceni, da bi jih lahko zaračunavali! Leta 1961 je bila cena posamičnega tranzi- storja 10 ameriških dolarjev, danes pa bi 1 tranzistor stal 0,000015 centa, saj ima Intelov najnovejši čip 2 milijardi tranzistorjev in stane 300 ameriških dolarjev (300,00 : 2 milijardama = 0,000015). Kmalu bo tudi konec tradicionalnega oglaševanja, ki ga net generacija ne prenese. Stroškov oglaševanja, ki znašajo včasih 50 % vseh stroškov (npr. pri hollywoodskih filmih), ne bo več, in to bo drastično razbremenilo ceno nekega proizvoda. Ekologija odprte kode poskuša preobrniti številne dejavnosti v smer mentalitete "brezplačno" z doi:10.3359/oz1001084 1.19: RECENZIJA, PRIKAZ KNJIGE, KRITIKA