OZ 2010/1-2

M T 85 ORGANIZACIJA ZNANJA 2010, LETN. 15, ZV. 1 – 2 ustvarjanjem sredstev za svobodne, omrežene in prožne skupnosti s pomočjo odprtokodne tehnologije za skupno delo … Na internetu in svetovnem spletu je tudi vedno več dela naravnanega na ustvarjanje in obdelavo brezplačnih vsebin; najboljši primer za to je Wikipedia. Google je v izhodišču brezplačen, saj je model brezplačnega poslovanja najboljši način priti do največjega možnega trga in vsesplošnega množičnega sprejetja. Googlova strategija maksimiranja (angl. max strategy ) naj bi jutri opredelila vse informacijske trge in po Andersonu postala ekonomski model 21. stoletja. Sicer uporablja Google model "cena po kliku" (angl. cost per click ), Amazon pa model "cena po transakciji" (angl. cost per transaction ), ki ju zaračunavata oglaševalcu le v primeru, če obiskovalec postane kupec in nakup plača. Oglaševalci na Googlu lahko plačajo tudi fiksni znesek, na katerega promet ne vpliva, za oglase ob rezultatih iskanja ali vključevanje njihovih logotipov v video in igre. Nekaterim se zdi, da se model "brezplačno" ne ujema z osnovnimi zakoni ekonomije. Po njihovem mnenju so ti zakoni nespremenljivi, ker če prodajalec proda zastonj, bo njegova družina lačna … Če je za kupca nekaj zastonj, bo na "ceno" naletel nekje drugje … Pravilo, da tisto, kar je za nekega zastonj, nekdo vendarle mora plačati, velja za zaprte trge, ki temeljijo na ekvilibriju kritja stroškov: če v restavraciji nismo plačali, mora plačati restavracija, če ni plačala restavracija, mora plačati dobavitelj … Vendar je veliko trgov, ki niso zaprti in stroški lahko curljajo v druge denarne in nedenarne trge. Uradno kosilo je npr. na denarnem trgu za nas brezplačno, ga pa plačamo na nedenarnem trgu ugleda in pozornosti s svojim časom in navzočnostjo. To so tisti "drugi stroški", ki jih osnovni ekonomski modeli na zaprtih trgih ne vključujejo in s katerimi se ukvarjajo tradicionalni ekonomisti. Ribe so za ribiče "zastonj". Oglejmo si primer t. i. "negativnih zunanjih posledic in stroškov" (angl. negative externalities ). Stroški za okolje zaradi izpušnih plinov so "zunanji" (angl. external) v odnosu do našega ekonomskega sistema, po predznaku pa "negativni", slabi. Z uvajanjem davkov na izpušne pline jih vključujemo v naš ekonomski sistem kot "notranje" (angl. internal ) stroške. Merimo jih kot del zaprtega ekonomskega sistema in jih zaračunavamo ter na ta način poskušamo kompenzirati negativne zunanje posledice. INFORMACIJE NAJ BI BILE ZASTONJ! Tako se glasi eno izmed sedmih načel hekerske etike. Informacije bodo vedno bolj poceni, saj je pridobivanje informacij s svetovnega spleta vedno cenejše. Obenem pa se informacije vedno bolj dražijo, saj so najdragocenejši vir. Informacije ob pravem času in na pravem mestu lahko bistveno spremenijo naša življenja. Informacije, ki jih je obilo, naj bi bile zelo poceni, informacije, ki jih je malo, pa naj bi bile drage. To potrjuje tudi konstrukcija marginalnih stroškov po enoti. Cena informacij za množično potrošnjo, ki se razmnožujejo in distribuirajo ob nizkih marginalnih stroških, naj bi se približevala ničli. Informacije z visokimi marginalnimi stroški pa naj bi bile drage. Anderson napoveduje konec plačljivih vsebin in navaja šest razlogov, ki vodijo k temu: • Ponudba vsebin raste sorazmerno s povpraševanjem s faktorjem milijon. • Fizična oblika v primeru digitalnih vsebin izgine. • Upad stroškov se približuje ničli. • Vsebine, ki se financirajo z vanje vključenim oglaševanjem, postajajo prednostne. • Računalniška industrija terja brezplačne vsebine, saj zaradi le-teh vrednost računalniških naprav raste. • Net generacija je generacija, ki ima "brezplačno" v svojih genih. Zaradi tega predstavniki te generacije sovražijo tudi vse vrste avtorsko-pravnega varovanja. INTELEKTUALNA LASTNINA IN BREZPLA^NA EKONOMIJA Radikalno nov model, kot rečeno, temelji na velikem in dokončnem upadu stroškov za nekatere kategorije proizvodov oz. storitev in ne več na križnem premiku cen z enega proizvoda ali storitve na drugi proizvod ali storitev. Dokaz, da zastonj ogroža intelektualno lastnino, kot so patenti in avtorska pravica, vključuje razliko med libre , ki pomeni prosto za uporabo po določeni ceni, in gratis , ki pomeni, da je uporaba brezplačna. Po tradicionalnem modelu se ne bomo ukvarjali z izumiteljstvom in ustvarjalnim delom, če seveda ne pričakujemo, da bomo plačani za naše izume oz. ustvarjalno delo. Patenti in avtorska pravica so načini, da si to zagotovimo. Če pa pričakujemo, da bo nekoč cena izumov in ustvarjalnega dela na trgu enaka ničli, se na splošno zastavlja vprašanje smisla varstva intelektualne lastnine v obliki patentov in avtorske pravice. Vendar tudi zakoni o intelektualni lastnini poznajo pojem brezplačno. Primer za to je znanstvena dejavnost, kjer raziskovalci brezplačno uporabljamo objavljena znanstvena dela. Za uporabo patentov pa moramo plačati in hkrati jamčiti njihovo tajnost med uporabo, vendar le do poteka določenega roka (v ZDA je ta rok sedemnajst let). Andersonov pojem free združuje libre in gratis . Po tem modelu bomo za brezplačno uporabo naših patentov in OCENA