OZ 2010/1-2

M T 87 ORGANIZACIJA ZNANJA 2010, LETN. 15, ZV. 1 – 2 Nedenarne ekonomije so lahko: • Ekonomija daril (angl. gift economy ). Včasih se nam zdi kot nepoštena konkurenca; podarimo lahko pasivno (če imamo javno spletno stran, jo kot informacijo podamo nehote tudi Googlu) ali aktivno iz altruizma. • Ekonomija izmenjave dela (angl. labor exchange ). S svojim delom plačujemo za nekaj, kaj je potem za nas brezplačno. • Piratstvo. Najbolj je značilno za online glasbo, ki je tako močna sila, da so se zakonsko prepovedano kopiranje, doživljanje krivde in vsi drugi načini preprečevanja piratstva izkazali kot brezuspešni. Nekateri umetniki dajo svojo online glasbo brezplačno v namen marketinga za koncerte, prodajo, licenciranje in druga plačila. Po mnenju nekaterih je "mrak neznanosti" daleč večja grožnja za avtorje in ustvarjalne umetnike kakor piratstvo; druga stran piratstva je npr. marketing in "davek" za večjo izpostavljenost in popularnost. Anderson predvideva možnost novega poslovnega modela, ki naj bi temeljil na distribuciji brezplačne glasbe, tj. na piratstvu. Vodilna država v piratstvu (ilegalnem kopiranju glasbe na internetu in cedejih) na "divjem vzhodu" je Kitajska. Piratstvo ne bo porušilo trga, saj ga pripravlja za množični srednji razred, ki tam nastaja; razen tega indirektno od glasbe zasluži China Mobile in Baidu okrog 2 milijardi ameriških dolarjev letno. Piratstvo glasbe očitno vključuje vsaj za nekatere tudi dober biznis. Primer uporabe modela brezplačne ekonomije je Facebook. Denar (angl. currency ) v Facebooku je ugled, ki se izraža s številom "prijateljev". Vprašanje pa je, koliko velja "prijatelj" in kaj to pomeni za vrednotenje Facebooka. Po nekem izračunu (verige restavracij Burger King) ima Facebook 150 milijonov uporabnikov in vsak uporabnik v povprečju 100 "prijateljev". Če je 1 "prijatelj" vreden 12 ameriških dolarjev, je vrednost Facebooka 1,8 milijarde dolarjev. Zanimivo je, da so njegovo vrednost v letu 2007 in 2008 ocenili investitorji v socialne mreže, vključno z Microsoftom, na 10–15 milijard dolarjev, kar je skoraj 10-krat več. Po Andersonu je ocena vrednosti Burger Kinga bliže realnosti kot ocena vrednosti Billa Gatesa! Po interni oceni je vrednost Facebooka v letu 2008 znašala 3,7 milijarde dolarjev. Vrednost ugleda in pozornosti je očitno velika, saj drugače ne bi poslovne družbe zapravile toliko denarja za oglaševanje. PRENOS POSLOVNEGA MODELA ZASTONJ V PRAKSO Pri uvajanju brezplačne poslovne strategije naj bi po Andersonu upoštevali naslednjih deset pravil: • Če je nekaj digitalno, bo prej ali slej brezplačno. • Fizične zadeve bodo tudi brezplačne, saj bodo strokovnjaki za marketing našli načine, da glavni proizvodi in storitve njihovih družb postanejo "brezplačni" vsaj po sistemu križnega subvencioniranja. • Širjenje modela brezplačne ekonomije lahko prepreči le skrivna koda ali strah zbujajoče opozorilo in ne zakoni in tehnološki ukrepi (ključavnice). • Z nečim, kar je brezplačno, se da na številne načine zaslužiti denar. Anderson navede petdeset takšnih načinov. • Preoblikovanje trga. • Brezplačno je vprašanje "kdaj" in ne pogoj "če". • Prej ali slej bo tekma z brezplačnimi proizvodi in storitvami. • Prenos zaračunavanja tistega, kar je preveč poceni, na drugo, dražje blago. • Brezplačne stvari naredijo druge stvari vrednejše. • Premik poslovne kulture od navijanja cen in dragega sistema nadzorovanja, kako se izogniti napakam, k sistemu, ki je primeren za digitalno dejavnost. Zmožnost ekonomije nedenarne proizvodnje obstaja že stoletja, vendar so se šele s pojavom svetovnega spleta uresničili potrebni družbeni odnosi in sredstva za nastanek trga brezplačne izmenjave. 50 primerov poslovnega modela "zastonj" Anderson je petdeset primerov, kako je mogoče prenesti poslovni model zastonj v prakso, razdelil v tri skupine: 1. Skupina neposrednega križnega subvencioniranja: • storitve posreduj zastonj, proizvode prodaj (strokovna podpora pri podjetjeu Apple), • proizvode posreduj zastonj, storitve prodaj (brezplačna darila ob odprtju računa v bankah), • programsko opremo posreduj zastonj, strojno opremo prodaj (IBM in HP), • strojno opremo posreduj zastonj, programsko opremo prodaj (model za poceni konzole za videoigre), • mobilne aparate posreduj zastonj, prodaj govorni čas po ceni za minuto (veliko ponudnikov), • posreduj zastonj govorni čas, prodaj mobilne aparate (veliko ponudnikov), • posreduj zastonj šov, pijačo pa prodaj (klubi za striptiz), OCENA